Ne se raboti za nikakvo blefirawe ili nekakov diletantizam, tuku se raboti za drevna makedonistika. - Vo centralniot del na Balkanot, kade {to se nao|a jadroto na nekoga{nata Makedonska mitolo{ka i istoriska Imperija i jadroto na etni~kata teritorija na Makedonija, sme imale organizirano op{testvo i dr`ava u{te od vremeto na neolitot. - Mo`eme da prezentirame dokazen materijal za najmalku 30 do 35 zetovi od periodot na mezolitot pa s# do 900-ta godina p.n.e. - Drevnite Makedonci bile vo tesni vrski so Trakijcite. - I Trakijcite i Makedoncite i Ilirite i Sarmatite i Antite i Lelezite i Pelazgite, se drevno makedonski plemiwa koi zboruvale ist jazik. - Tvrdinata Akropol vo centarot na Atina ne ja izgradile Grcite, tuku Pelazgite. - Za nas Irodot ne mo`e da bide "tatko na istorijata", bidej}i nie imame postari pi{ani dokumenti od takanare~enata Irodotova istorija. - Od Irodot poteknuva zabludata deka Grcite gi opismenile site narodi na Balkanot i deka navodno Grcite vo devettiot vek p.n.e. go zemaat pismoto od Fenikijcite, deka navodno so {ireweto na trgovijata Grcite go {irat pismoto itn. - Makedonija, t.e. Balkanot e lulka na evropskata i svetskata pismenost! - Kako mo`at Francuzite da veruvaat deka Grcite gi opismenile niv vo devettiot vek pred na{ata era, koga populacijata na nivnata teritorija u{te 13.000 do 10.000 godini pred na{ata era znaela za fonetsko pismo?! - Vo istorijata ne postoi ni eden "Helenist", od prosta pri~ina {to poimot "Helenizam" e produkt na istorijata na umetnosta, a ne na istorijata. - Vo istorijata ne postoi terminot "helenizam"Gospodine Iqov, za {to vsu{nost stanuva zbor vo vrska so

Va{ite informacii na Internet i koj e Va{iot odgovor na obvinuvawata koi vedna{ usledija na Va{a smetka?

In`. arh. Vasil IQOV: Pred s#, informacijata koja a servira{e "Dnevnik" ne e sosema korektna, so ogled na faktot {to ne e obaven razgovor i so avtorot na ovie informacii. Vtoro, siot toj materijal koj se podgotvuva za Internet preku firmata "Unet- internet" s# u{te ne e celosno zavr{en. Mislam deka e vo zavr{na faza, me|utoa ne e pu{ten vo Internet. Treto, novinarot koj go napi{al ovoj tekst ne se sna{ol najdobro vo materijalot. Ednostavno gi ispome{al rabotite. Se raboti ne za materijalna kultura stara 7.000 godini kako {to stoi vo naslovot na napisot, tuku za materijalna kultura koja vo kontinuitet e prisutna na ovie makedonski prostori najmalku 9.000 godini - i toa najmalku 7000 godini pred na{ata era i u{te 2.000 godini od na{ata era. Na ovie prostori makedonskiot narod ima dokazen materijal za kulturen kontinuitet najmalku od 8.000 do 9.000 godini. Se raboti za drevno makedonsko pismo i drevno makedonski jazik {to pretstavuvaat osnova na sovremeniot makedonski jazik, no i osnova na site drugi takanare~eni slovenski jazici. Site ovie de{ifrirani tekstovi, a gi ima pove}e od pedesetina, poteknuvaat od razli~ni delovi na etni~kata teritorija na Makedonija, od nekoga{nata mitolo{ka dr`ava ili mitolo{ko Carstvo na Makedoncite. Istra`uva~kite raboti {to gi ima napraveno profesor d-r Ta{ko Bel~ev, a i ovie istra`uva~ki raboti {to jas gi rabotam, a verojatno i posle nas }e ima drugi koi }e se vklu~at vo istra`uvaweto na drevnata makedonska civilizacija, koja vo sebe zadol`itelno gi opfa}a makedonskoto pismo, makedonskiot jazik i makedonskata kultura, }e gi dovedat site objektivni istra`uva~i do soznanieto deka ne se raboti za nikakvo blefirawe ili nekakov diletantizam, tuku deka se raboti za opipliva materijalna kultura, za drevna makedonistika koja sekoj istra`uva~ mo`e da ja proveri so metodolo{ka postapka koja e proverliva i doka`liva. Ne se raboti za nikakva geometriska dekoracija kako {to se obiduva da ni tvrdi g-|a Eleonora Petrova, nitu pak se raboti za nekakov diletantizam kako {to se obiduva da doka`e g-din Petar Ilievski, tuku vo pra{awe e edna kompleksna nau~na materija koja ne mo`e da se re{i so grimasi, so maftawe so race ili so naru{uvawe na dignitetot na koj i da e nau~en ispituva~, nitu so zabludite od XIX i XX vek, tuku so nov nau~en pristap i so inventiven trud. Kamo taa sre}a da se vklu~at pove}e lingvisti vo obrabotkata na ovaa materija vo vrska so pismoto, jazikot i kulturata na drevnite Makedonci.

Kade i dali voop{to mo`e da se najde toj dokazen materijal i dali se raboti za pogolemi de{ifrirani tekstovi?

V.IQOV: Dokazniot materijal go ima nasekade {irum teritorijata na Republika Makedonija, a po{iroko i na balkansko- anadolskiot kulturen kompleks mo`e da se najde od Dunav do Krit i od Jadransko more do Pergam i Palmira {to na prv pogled izgleda prili~no golema teritorija. Konkretno, nie vo Makedonija imame izvr{eno arheolo{ki istra`uvawa na pove}e lokaliteti, no tie {to se napraveni vo lokalitetot "Cerje", blizu do seloto Govrlevo, se od isklu~itelno zna~ewe. Arheologot Milo{ Bilbija od Muzejot na grad Skopje, na vtoriot horizont na `iveewe na neolitskata naselba ima pronajdeno kerami~ki pe~at {to go datira so 6.000 godini pred na{ata era. Na toj kerami~ki pe~at decidno mo`eme da pro~itame "S’l s bo s’m" {to }e ka`e "Sal so boga sum" ili "Sal so boga sam" vo zavisnost od toa kako }e se otvori temniot vokal vo zborot "s’m", dali kako "sum" so "u" ili kako "sam" so "a". Drugiot dokazen materijal, isto taka, e od lokalitetot "Cerje" blizu do seloto Govrlevo, koj se odnesuva na ovalniot metalen pe~at so starost od 1.500 godini pred na{ata era. Ne mo`am da se slo`am so interpretacijata {to ja dava g- |a Eleonora Petrova deka se raboti za nekoja geometriska dekoracija, nitu pak so interpretacijata {to ja dava novinarot na "Dnevnik", Robert Mitevski, deka navodno se raboti za eden znak. Tuka ima pove}e znaci i tie ne se obi~ni geometriski simboli, tuku toa se bukvi od drevnata makedonska azbuka. Stanuva zbor za nad pedesetina de{ifrirani tekstovi od edna po{iroka teritorija, od Lepenski Vir vo dene{na Republika Srbija do Krit vo dene{na Republika Grcija i od Magli} vo dene{na Republika Albanija pa s# do Plovdiv vo dene{na Republika Bugarija. Imame dosta opipliv materijal od Osin~ani, kade {to so istra`uva~kite raboti na teren, napraveni 1994 godina i de{ifriraniot materijal vo 1994, 1995, 1996 i 1997 godina, ve}e so sigurnost mo`eme da tvrdime deka imame nekade okolu 27 nadgrobni spomenici napi{ani so drevno makedonsko pismo i so dreven makedonski kontinuiran i pove}e fleksiven jazik. Toa e period na matrijarhatot, na krajot na mezolitot i po~etokot na neolitot. Interpretacijata koja ni ja dava oficijalnata arheologija ne korespondira so de{ifriraniot materijal so ogled na toa {to arheolozite insistiraat da veruvame deka toga{ populacijata bila na takvo nisko nivo na razvoj {to odvaj mo`ele da se ishranat, zna~i bile obi~ni sobira~i na hrana. Me|utoa, de{ifriraniot materijal i artefaktite na materijalnata kultura od krajot na mezolitot i po~etokot na neolitot zboruvaat, deka na po{irokata teritorija na Balkanot, konkretno vo centralniot del kade {to se nao|a jadroto na nekoga{nata Makedonska mitolo{ka i istoriska Imperija i jadroto na etni~kata teritorija na Makedonija, sme imale organizirano op{testvo, sme imale dr`ava u{te od vremeto na neolitot. I toa voop{to ne treba da ne ~udi. Ako arheolozite veruvaat deka vo Pakistan mo`elo da ima dr`ava vo po~etokot na neolitot, zo{to toga{ Makedonija, koja se nao|ala na isto takvo ramni{te, a mo`ebi i na povisoko, da ne mo`ela da ima dr`ava koga imala svoj pe~at, svoe pismo, svoj jazik. Nie denes mo`eme da prezentirame dokazen materijal za najmalku 30 do 35 zetovi od periodot na krajot na mezolitot pa s# do 900-ta godina pred na{ata era, koi zetuvale, t.e. vladeele na ovie prostori. Sledstveno, tie vladeteli ne se vikale ni "kralevi", ni "carevi", tuku se vikale "zetovi". Zna~i, toa e period na zetuvawe. Zetuvawe kako najstara forma na pravno i demokratskovladeewe. Poimot zet i zetuvawe najdocna mo`e da se sretne kaj Crnogorcite vo nivnata istorija od 10-ot do 13-ot vek. Zatoa i nivnata dr`ava se vikala Zeta. Vo Makedonija vo vremeto na neolitot imavme dosta zetovi. Na eden natpis od Osin~ani bukvalno stoi "Ea zet e Trak" {to zna~i "Nejziniot Zet e Trakiec". Toa jasno stava do znaewe deka drevnite Makedonci bile vo tesni vrski so Trakijcite, deka i Trakijcite i Makedoncite i Ilirite i Sarmatite i Antite i Lelezite i Pelazgite, zboruvale na sli~en ili na ist jazik.

I od tie pri~ini, tvrdam deka toa se drevno makedonski plemiwa koi zboruvale ist prajazik. So eden zbor, nie denes mo`eme sosema argumentirano da se isproektirame vo dlabo~inata na vekovite i toa najmalku nekade do krajot na mezolitot i po~etokot na neolitot. I argumentirano mo`eme da tvrdime deka od krajot na mezolitot i po~etokot na neolitot sme imale dr`avi, sme imale organizirani op{testva, sme imale prajazik, sme imale glasovno pismo, ili kako {to miluvaat jazi~arite da ka`at "fonetsko" pismo. Inaku na gr~ki "foni" e isto {to i na makedonski "glas", poradi {to jas velam glasovno pismo. Kako dokaz na moeto tvrdewe }e go navedam i za~uvaniot tekst od 1385 godina p.n.e. koj glasi: "Ne si i ti Utig mafnal so race koga jas Ig'l Al ja uni{tiv Ege so nejziniot {tit osumte zeti." Se pra{uvam: Kako da i veruvame na na{ata sovremena istoriografija deka drevnata Makedonska dr`ava e osnovana vo VII i VI vek p.n.e., koga prestolninata na drevnite Makedonci Ege, so nejziniot {tit osumte zeti, bila razurnata vo 1385 godina p.n.e.? Akademik Petar Ilievski Va{ite dokazi gi proglasuva za diletantizam.

Koj e Petar Ilievski i so {to toj Ve pobiva odnosno etiketira za diletant?

V.IQOV: Akademik Petar Ilievski vo "Makedonsko vreme" ima objaveno eden tekst koj ja zafa}a materijata nare~ena paleolingvistika ili paleografija, jas bi rekol nauka za starite jazici i za stariot na~in na pi{uvawe. Toj se obiduva da blefira so takanare~enoto linearno A i linearno B pismo, odnosno se obiduva da blefira so takanare~enoto slikovno A i slikovno B pismo. Isto taka, se obide da blefira i so eneolitskata glinena plo~ka od Grade{nica, pronajdena vo blizina na gradot Vraca, Republika Bugarija, t.e. blizu do Dunav, koja ja objavil so inverzo ordine, {to zna~i so najobi~no svrtuvawe, pa, pravi nekakvi sporedbi so takanare~enoto linearno A i linearno B pismo i na kraj ni{to ne poka`al. Me|utoa, taa glinena plo~ka od Grade{nica, ja imaat otkopano bugarskite arheolozi 1969 godina, 1970 godina e objavena vo "B'lgarska arheologija" i toa e eden izvonreden tekst kade {to ima edno ~etvorosti{ie. Bugarskiot lingvist Vladimir \or|iev, za kogo imam golemo po~ituvawe so ogled na toa {to e golem poznava~ nabugarskiot literaturen jazik i na etimologijata, i pod ~ija redakcija se pe~ateni 4-5 tomovi na etimolo{kiot re~nik na bugarskiot jazik, koga ja objavi glinenata plo~ka od Grade{nica tamu videl samo prsti, lakti, sekir~iwa, bastun~iwa itn i tie gi sporedil so takanare~enoto liearno A i linearno B pismo, i takanare~enoto slikovno A i slikovno B pismo, kako {to toa go napravil mnogu podocna i g-dinot Petar Ilievski, i do{ol do zaklu~ok deka toa ne mo`e da podle`i na de{ifrirawe. Zna~i ne mo`e da se de{ifrira i ne mo`e pravilno da se interpretira. No, od 1969-1970 godina dosega pominale prili~no godini i nie denes sme vo sostojba da ka`eme deka tamu nema nikakvi bastun~iwa, nikakvi sekir~iwa, nikakvi prsti i lakti, tuku imame glasovno pismo, imame bukvi i fiksiran govor na na{ite predci i treba da sedneme i da gi pro~itame. Ako go znaeme klu~ot kako se de{ifrira toa pismo i kakov bil glasovniot sistem na drevno makedonskiot jazik, toga{ nie mo`eme da gi pro~itame site ovie tekstovi od periodot na neolitot, eneolitot i od podocne`noto istorisko vreme.

Koe e Va{eto razmisluvawe za ~etiritomniot re~nik na staroslovenski jazik vo Praga i dali voop{to postoi staroslovenski jazik i pismo, imaj}i predvid deka pove}e od 40 slavisti koi prisustvuvale na promocijata na ova kapitalo delo konstatirale deka staroslovenskiot jazik i pismo bile ve{ta~ki?

V.IQOV: Vo toa e problemot. Za {to vsu{nost se raboti sega? Sakaat da ni doka`at deka na{iot jazik, sovremeniot makedonski jazik, ne postoi, bidej}i navodno toj e bugarski?! Pokraj toa sakaat da ni doka`at deka ne sme imale ni srednovekoven jazik, zaradi toa {to vo reformata na jazikot i pismoto {to ja napravile Svetite bra}a Kiril i Metodij za osnova go zele solunskiot dijalekt. Zna~i, sakaat da ni doka`at deka solunskiot dijalekt de fakto e ve{ta~ki jazik. Od ova taka proizleguva. Osven, ako serviranata informacija ne e nekoja fabrikacija na novinarot od "Dnevnik", Robert Mitevski. Za drevno makedonskiot jazik, velat, toa e non-sens, toj ne postoi, taka barem ni serviraat, zatoa {to toga{ navodno na ovie prostori mo`el da postoi samo gr~kiot jazik i nikakov drug jazik. Me|utoa, Grcite se produkt na asimilacija pome|u Danajcite i del od drevno makedonskite plemiwa. I zatoa jas velam deka nie so Grcite sme bra}a ili podbra}a, kako {to sme bra}a ili podbra}a so Italijancite. Zo{to? Zatoa {to Etrurcite oti{le od ovde na Apeninskiot Poluostrov po porazot na Troja. Posle Trojanskata bitka do{le vo Makedonija i eden del od tie drevni makedonski plemiwa - Makedoncite, Peoncite, Dardancite - site bile na stranata naTrojancite. Zo{to? Zatoa {to site tie se makedonski plemiwa. Brigite koi ottuka oti{le vo Mala Azija, tamu oformile ogromno carstvo koe se vika Frigisko carstvo. Zna~i od Brigi, stanale Frigi. Promeneta e samo edna bukva. E, sega, gospo|ata Eleonora Petrova vo nejzinata disertacija, drevno makedonskoto pleme Brigi go napravi najstar narod koj bil pod dlaboko vlijanie na Vin~a, a vo Vin~a `iveele Vindite. Vo teritorijata na dene{na Egejska Makedonija, na prostorot pome|u Voden, Kostur i Solun `iveele Brigite. Stanuva zbor za vtoriot i prviot milenium pred na{ata era. Ako na tie prostori `iveele drevno makedonski plemiwa; ako Danajcite, a Grcite miluvaat da se identifikuvaat so niv, iako Danajcite se del od "pomorskite narodi" koj doa|a od dene{en Irak, od dene{na Sirija, {to zna~i imaat arapski gen od 12-13 vek pred na{ata era, a spored drugi od krajot na 12 i po~etokot na 11 vek pred na{ata era, pa zatoa borbata na makedonskiot narod za sprotivstavuvawe na bilo kakva asimilacija i uni{tuvawe e stara preku 3.000 godini; ako Trojanskata bitka e nekade 1193 do 1183 godina pred na{ata era, barem spored tie podatoci {to gi dava istoriografijata, me|u niv i Eratosten, najgolemiot nau~nik na Aleksandriskata biblioteka, koj vo tretiot vek pred na{ata era tvrdi deka Troja bila osvoena vo 1184 godina pred na{ata era; vo toj slu~aj treba da smetame deka Danajcite, kako del od toj "pomorski narod", doa|ale i gi osvojuvale ju`nite predeli na drevna Makedonija, se misli na del od Peloponez i Egejskiot Arhipelag. Ovie stapile vo kontakt so drevno makedonskite plemiwa, a toa mo`eme da go doznaeme od Irodot, t.e. kako {to nie denes go vikame Herodot, iako toj se vikal Irodot. Irodot tvrdi deka Helenite navodno zboruvale nasekade na ist jazik. Me|utoa, koga ni zboruva za Jonija, toj tamu delumno ni naveduva deka navodno Helenite zboruvale na ~etiri jazici, {to zna~i stanuva dosta problemati~no negovoto prethodno tvrdewe. Koga zboruva za Lelezite, a osobeno koga zboruva za Pelazgite, toj Pelazgite gi narekuva "avtenti~en ati~ki narod", a za Helenite veli deka tie vo po~etokot bile malubroen i slab narod. No, otkako gi asimilirale varvarite, a pred s# Pelazgite, tie stanale mnogubroen i silen narod. Sledstveno, Helenite se produkt na asimilacija pome|u Danajcite i drevno-makedonskite plemiwa Pelazgi, Lelezi i Anti. Antite, pak, od svoja strana, kako eponimika ja imaat Atina, {to zna~i taa e bogiwa, pred s#, na drevno-makedonskoto pleme Anti. Koga Irodot ni zboruva za Atinskiot Akropol, toj veli deka Atinskiot Akropol e "Pelazgiski grad". Zna~i tvrdinata vo centarot na Atina ne ja izgradile Grcite, tuku ja izgradile Pelazgite, zatoa {to Irodot ili Herodot tvrdi deka taa e "Pelazgiski grad". Ako trgneme od ovie informacii, ako gi imame predvid site drevni makedonski letopisi od krajot na neolitot, pa s# do V vek p.n.e., toga{ so pravo mo`eme da tvrdime deka za nas Irodot ne mo`e da bide "tatko na istorijata", bidej}i nie imame postari pi{ani dokumenti od takanare~enata Irodotova istorija. Me|utoa, nie go po~ituvame Irodot za site onie mnogubrojni i raznovrsni, ~estopati i kontradiktorni informacii koi toj gi prisobral, ni gi sistematiziral i ni gi serviral i blagodarej}i na toa nie i den denes mo`eme niv da gi koristime.

A, za ~ij se smeta Irodot?

V.IQOV: Irodot e Jonec. Dene{nata istorija nego go smeta za "tatko na istorijata", a Hetitite imale istori~ari u{te 1.700 g.p.n.e. Od Irodot poteknuva zabludata deka Grcite gi opismenile sitenarodi na Balkanot i deka navodno Grcite vo devettiot vek p.n.e. go zemaat pismoto od Fenikijcite, deka navodno so {ireweto na trgovijata Grcite go {irat pismoto itn. Me|utoa od dene{en aspekt, od aspekt na ovaa faktografija {to nie ja imame, kako materijalna kultura, mo`eme da tvrdime deka tie raboti {to ni gi servira Irodot ne koresponidiraat so materijalnata kultura do koja{to doa|ame so arheolo{kite iskopuvawa. Fakti~ki treba da nastane odredena revizija na negovite iskazi vo vrska so potekloto na pismoto i {ireweto na pismenosta. Imeno, Makedonija, t.e. Balkanot e lulka na evropskata i svetskata pismenost.

Koi dosega poznati teorii se pobivaat so ovie va{i otkritija?

V.IQOV: Se pobivaat pove}e teorii. Prvo, deka Grcite ne se opismenuva~i na narodite od Evropa, zatoa {to eden Piet# u{te vo 1896 godina ima objaveno eden izvonreden materijal od pe{terata Mas De Azil kade {to ni dava jazi~ni edinici {to korespondiraat so site onie jazi~ni edinici {to nie gi sre}avame vo Osin~ani, vo Govrlevo, vo Sko~ivirskata klisura, vo Dolno Dupeni, vo Kratovo, vo Kumanovo, na bregovite na Kosturskoto ezero, vo Korint, vo Krit itn, zatoa {to toj jazik {to postoel vo vremeto na neolitot denes e najblizok so sovremeniot makedonski jazik. Piet# site tie navodi {to gi imal objaveno i tie znaci {to smetal deka mo`at da imaat razli~ni vrednosti, da ka`eme deka go izrazuvaat simbolot na sonceto, deka imaat navodno broj~ani vrednosti od 1.000, 10.000, 100.000 itn, denes nie mo`eme niv da gi identifikuvame kako znaci {to pripa|aat na edno fonetsko pismo, odnosno na edno glasovno pismo i deka tie znaci fakti~ki se bukvi od toa glasovno pismo. So ogled na toa {to starosta koja ja servira{e Piet# e nekade 25.000 godini, dolgo vreme vo naukata se veruva{e deka najstarite grafiti vo Evropa bile so starost od 25.000 godini. Me|utoa, so dopolnitelni istra`uva~ki raboti vo sedumdesettite i osumdesettite godini e potvrdeno deka starosta na tie znaci ne e 25.000 godini, tuku 13.000 do 10.000 godini pred na{ata era. I da e taka, toa e sepak mnogu postar period od devetti vek pred na{ata era i zatoa so pravo mo`eme da gi pra{ame i Francuzite, kako mo`at da veruvaat deka Grcite gi opismenile niv vo devettiot vek pred na{ata era, koga populacijata na nivnata teritorija u{te 13.000 do 10.000 godini pred na{ata era znaela za fonetsko pismo?! [to se odnesuva za otkritijata vo Kostursko, profesorot za praistoriska arheologija na Aristoteloviot univerzitet vo Solun, profesorot \or|os H. Hurmuzijadis 1996 godina ima izdadeno edna publikacija koja glasi: "To Dispilio Kastorjas - Enas limneos praistorikos ikismos" {to }e re~e "Dupjak Kosturski - Edna ezerska praistoriska naselba". Se raboti za publikacija posvetena za edno nakolno `iveali{te na bregot na Kosturskoto ezero kade {to na prvata stranica ima dadeno eden izvonreden praistoriski tekst. Profesorot \or|os H. Hurmuzijadis tvrdi deka so metodata C-14 e utvrdena starosta i taa starost iznesuva 5.260 godini pred na{ata era. Na{a sre}a e {to profesorot \or|os H. Hurmuzijadis ne znael da go pro~ita ovoj tekst i da ni go servira. Nie nemu deneska mo`eme da mu bideme blagodarni zatoa {to i ovoj tekst korespondira so site drugi naodi koi nie gi nao|ame na teritorijata na Republika Makedonija. A, toa zna~i deka 5.260-ta godina pred na{ata era na bregovite na Kosturskoto ezero `iveele drevni Makedonci so ogled na toa {to na taa drvena {ti~ka decidno pi{uva "[pel sedmo kol{te" {to }e re~e "[upel sedmo koli{te", {to zna~i "[upel" e poim za mesto, naselba koja vo neolitot se nao|a do mestoto blizu do dene{noto selo "Dupjak". Za da ne ni go ka`e gospodinot Hurmuzijadis deka toa selo se vika Dupjak ni go dava terminot, odnosno toponimot spored sega{nava nametnata gr~ka toponimija i na poslednata stranica od taa bro{ura ni servira deka toa mesto se vika Dispilio, {to zna~i "Dvojna pe{tera". Me|utoa i "Spilja" pak ne e na gr~ki zatoa {to nie imame [piqe. Grkot nema "{", pa "{"-to go pretvoril vo "s", i taka fakti~ki dobiva "Spilja". Vo neposredna blizina nie imame selo Dupjak, koj kako toponim se obrazuva od poimot "dupka". Zna~i "[pel" e od "{uplina", Dupjak e od "dupka" a vo neposredna blizina go imame i gradot Hrupi{ta ili Rupi{ta koj svoeto ime go vadi od "hrupa" ili "rupa". Site tie toponimi imaat sinonimska osnova. Spored toa, mo`eme da tvrdime deka vo 5.260-ta godina pred na{ata era Makedoncite znaele da koristat i drveni konstrukcii, znaele da pravat drveni `iveali{ta i znaele da pravat nakolni ezerski `iveali{ta, a drvenata {ti~ka so dreven makedonski natpis se odnesuva za sedmoto nakolno `iveali{te. Inaku vkupno gi imalo osum so site onie istra`uva~ki raboti {to gi imaat napraveno arheolozite od 1853 godina, pa zavr{no so 1996 godina koga e objavena i ovaa bro{ura od gospodinot Hurmuzijadis. Zna~i, ne se raboti samo za naodi koi nie gi nao|ame na teritorijata na dene{na Republika Makedonija, tuku isti takvi naodi mo`eme da najdeme i vo Krit i vo Peloponez i vo Korint itn. Vo statijata {to ja imam podgotveno za pe~atewe imam sobrano materijal od Osin~ani, od Lepenski Vir, od ['pel Kosturski, s# do Korint od 535-ta, 540-ta godina pred na{ata era. Namerno ne go zafa}am periodot na Aleksandar i Filip Makedonski za da ne ispadne deka ova e ispolitizirana rabota. Ova e nauka! Tuka ima brojna faktografija, tuka ima celosna argumentacija, ovde ima mnogubrojni artefakti od raznovidni arheolo{ki istra`uvawa, ima natpisi na karpi i zatoa ne se soglasuvam so tvrdewata na d-r Du{ko Aleksovski deka ova navodno e "karpesta umetnost". Ova e pismo! Tuka imame fiksirani, za~uvani podatoci od odreden kontinuiran razvoj na jazikot, zna~i imame odredeni fiksirani etapi od razvojot na drevno-makedonskiot kontinuiran sinteti~ki jazik vo period najmalku od nekade 7.000 godini pred na{ata era, pa konkretno so ovie podatoci koi jas tuka gi davam nekade do 535-ta, 540-ta g.p.n.e. {to ne zna~i deka nema i vo ponoviot period i za vremeto na Filip i Aleksandar Makedonski. Me|utoa, neka toa ostane kako poseben del za istra`uvawe, kako poseben period, za da mo`e pravilno da seinterpretira i da mo`eme da se oslobodime od seta ovaa nametnata, ispolitizirana sostojba. Nie, kako Makedonci, nema zo{to da se branime, tuku treba samo da gi iznesuvame argumentite {to gi imame. Nie treba da ja dademe na{ata verzija, na{ata interpretacija na taa makedonska materijalna kultura, a ne da ~ekame nekoj drug pogre{no da ni ja interpretira i beskrupulozno da ni ja prisvojuva. Spored toa, gospo|ata Eleonora Petrova }e treba verojatno malku poseriozno da se zafati so istra`uva~ki raboti i verojatno }e treba edna{ zasekoga{ da izvr{i korekcija na interpretacijata koja e dadena na toj makedonski period vo Muzejot na Makedonija, a kade {to drevno makedonskata kultura i civilizacija e prezentirana kako "Helenska". Toa e periodot na Makedonskata Imperija i periodot na makedonisti~kite dr`avi koi bile sozdadeni po razdvojuvaweto na Makedonskata Imperija po smrtta na Aleksandar Makedonski. Spored toa, ne mo`e kulturata na na{ite predci koja bila na teritorijata na sega{nite gradovi Skopje, Bitola, Veles itn., da se tretira muzeolo{ki kako "Helenizam". Zatoa {to vo Skopje ne stapnal ni eden "Helen" vo toa vreme, kako {to ni eden "Helenist" ne postoi vo istorijata, od prosta pri~ina {to poimot "helenizam" e produkt na istorijata na umetnosta, a ne na istorijata. Vo istorijata ne postoi terminot "helenizam"!

"Helenizmot" ne e ni etnos, ni dr`ava?

V.IQOV: To~no taka, "helenizmot" ne e ni dr`ava ni etnos! Ne mo`e rezultatite od trivekovna civilzacija na Makedonskata imperija i na makedonisti~kite dr`avi da bidat "Helenizam". Ako eden Rim sozdade Rimska Imperija, ako od eden Vizant navodno e sozdadena Vizantiskata imperija, toga{ od Makedonskata mitolo{ka i istoriska Imperija treba da rezultira makedonska kultura, makedonska civilizacija, makedonizam i drevna makedonistika.

(prodol`uva)