Sprava
2 views
Skip to first unread message
alexander jerman
Feb 12, 2013, 3:46:48 AM2/12/13
to ZaDemokracijo
Lep pozdrav!
Naše prejšnje druženje je bilo bilo nekoliko klavrno iz nekaj
pogledov. Prišli smo štirje, dva sva prebrala pripravljeno besedilo.
Izgovori in ugovori - se mi zdi - bi bili na mestu pred srecanjem.
Prilagam kratek povzetek pogovora, ki smo ga iz Beethovnove preselili
na drug 'Plato', mislim, da je vreden branja (ne, ker bi bil tako
dober, ampak, da 'rastemo' in se naslednjič pogovarjamo iz podobnih
izhodišč).
Iz prebranega komentarja (Slovenska sprava, Zaveza 59, december 2005)
smo se dotaknili pojma sprave. Ta ni evidentna (tako v članku) hitremu
pogledu v slovenski kulturni prostor, ko pa pozoren opazovalec opazi
praznino (ki vlada tam, kjer bi sprava morala biti), bi moral začutiti
nujo po razrešitvi tega (praznega prostora). Potreba po spravi skupaj
z razklanostjo onemogoča pravo politično kulturo. Ker se v drugem delu
avtor dotakne Evrope in pomanjkanja identitete, je to rodilo izhodišče
za naš pogovor: razklanost - sprava - identiteta.
Razklanost slovenskega naroda se nam zdi sama po sebi umevna; na
primeru rezultatov na volitvah pa smo v primerjavi z ZDA manj razklan
narod (spraševali smo se, ali je narod, ki ima na predsedniških
volitvah rezultat 45/55 bolj ali manj razklan, kot tisti, ki dobi
70/30). Strinjali smo se, da volilni rezultat ni pravo merilo za
razklanost nekega naroda. Dobro se najprej vprašati: Kaj je
razklanost? Verjetno lahko govorimo o razklanosti na več plasteh -
posameznik/družba. Verjetno se v bistvu dotika narodne identitete.
Slovenski narod ima potemtakem ranjeno (razklano) identiteto?
Primerjali smo še enakopravnost udeleženih strani (razklanih). V
Sloveniji gotovo vlada nesorazmerje v družbeni moči (ekonomski,
medijski) zastopanih strani, konzervativna ('desna') stran je zaradi
polstoletne zgodovine v bistveno podrejenem položaju. Vseeno mislimo,
da se demokracija uveljavlja postopno, vse od o osamosvojitve leta
1991 naprej. Tudi lanska izvolitev Pahorja je jasno pokazala, da sta
obe 'ekstremni' eliti (leva - Kučan:Turk in desna - SDS:Zver)
izgubili, ko so 'srednji' volivci podprli Pahorja. Torej velja
nekakšna ocena, da imamo v Sloveniji razdelitev družbe na tretjine
(pola in ?večja? sredina).
Je pa opazno, da pri nas civilna družba ne deluje (dobro) oziroma
imamo velik demokratični deficit, kar verjetno smatramo za pomembno
podstat demokratične družbe. Ni nepomembno dejstvo, da se tudi tukaj
pozna, da smo 'majhni' - ne pejorativno, ampak v smislu, da ni
kritične mase, ki bi omogočila obstoj zadostnega števila časopisov
(medijev). Menili smo, da se pri nas mediji veliko ukvarjajo s
politiko. Strinjali smo se, da je to v demokraciji pravzaprav zaželeno
- a zdi se nam, da so mediji sredstvo večje manipulacije (ustvarjanja
mnenja). Kakšna je naša identiteta? Katoliška? Desna? Včasih nas drugi
enačijo (ni prav), včasih 'mi' enačimo ("hodi v cerkev, pa voli
socialiste!" - tudi ni prav). To pa so tudi že teme, ki se dotikajo
vsakega posameznika, vprašanje filozofije, religije, razlikovanja med
dobri in slabim itd ...
Zato smo temo sprave zaključili, da je več nivojev sprave; moralna,
družbena-socialna, politična, pravna. Slednja je prva, ki bo lahko v
demokratični družbi pripomogla k začetku postopka sprave. Največ kar
pa lahko mi pripomoremo h hitrejšemu postopku pa je, da slovenska
demokracija potrebuje civilno družbo z aktivnim demosom - ljudmi. Zato
smo podali nekaj konkretnih predlogov za konkretno delovanje:
- krožek EU po slovenskih šolah
- priprava učbenika Slovenska identita/zgodovina, ki bi ga lahko
sprejeli v učne načrte
- vpliv na curriculume zgodovine v slovenskih šolah: verjetno je težko
priti zraven
- ustanovitev skupine ljudi, ki bi preko 'krožkov' oz. srečanj po
slovenskih krajih mrežila, pridobivala ideje in opogumljala (civilno družbo)
- konferenca bivših predsednikov strank DEMOSa
Vsi smo se strinjali, da potrebujemo organizacijsko strukturo -
zagotovo je potrebno pogovore nekako voditi, saj hitro izgubimo rdečo
nit, torej bi bilo dobro, da nekdo malo usmerja pogovore. Potrebno bi
bilo tudi, da se na vsakem srečanju že dogovorimo, kaj bomo delali
naslednjič, saj se je takšne stvari težko dogovoriti preko e-pošte
(zaradi odziva), mogoče bi se kar vedno nekoga določilo, da pripravi
temo za naslednjič in ima tako čas, da preko e-pošte vsem napiše, kaj
se prebere, kaj bi delali, pripravljali, organizirali, komentirali ...
Glede na to, da je tudi težko vedeti, koliko nas bo naslednjič, saj je
udeležba vedno in pri vseh skupinah problem, bi bilo dobro, da se tudi
o tem kaj doreče.
Vsi pa smo se tudi strinjali, da je najbolj pomembno, da začnemo
pripravljati kakšen projekt, ki ga vsi podpiramo in tako začnemo
stvari bolj konkretizirati. Zato smo rekli, da na naslednje srečanje
vsak pride s svojimi predlogi za projekte, za katere meni, da bi jih
bilo dobro organizirati v sklopu te druščine. Nato jih bomo
pokomentirali, prioritizirali in izbrati vrstni in časovni red
izvedbe.
Naše prejšnje druženje je bilo bilo nekoliko klavrno iz nekaj
pogledov. Prišli smo štirje, dva sva prebrala pripravljeno besedilo.
Izgovori in ugovori - se mi zdi - bi bili na mestu pred srecanjem.
Prilagam kratek povzetek pogovora, ki smo ga iz Beethovnove preselili
na drug 'Plato', mislim, da je vreden branja (ne, ker bi bil tako
dober, ampak, da 'rastemo' in se naslednjič pogovarjamo iz podobnih
izhodišč).
Iz prebranega komentarja (Slovenska sprava, Zaveza 59, december 2005)
smo se dotaknili pojma sprave. Ta ni evidentna (tako v članku) hitremu
pogledu v slovenski kulturni prostor, ko pa pozoren opazovalec opazi
praznino (ki vlada tam, kjer bi sprava morala biti), bi moral začutiti
nujo po razrešitvi tega (praznega prostora). Potreba po spravi skupaj
z razklanostjo onemogoča pravo politično kulturo. Ker se v drugem delu
avtor dotakne Evrope in pomanjkanja identitete, je to rodilo izhodišče
za naš pogovor: razklanost - sprava - identiteta.
Razklanost slovenskega naroda se nam zdi sama po sebi umevna; na
primeru rezultatov na volitvah pa smo v primerjavi z ZDA manj razklan
narod (spraševali smo se, ali je narod, ki ima na predsedniških
volitvah rezultat 45/55 bolj ali manj razklan, kot tisti, ki dobi
70/30). Strinjali smo se, da volilni rezultat ni pravo merilo za
razklanost nekega naroda. Dobro se najprej vprašati: Kaj je
razklanost? Verjetno lahko govorimo o razklanosti na več plasteh -
posameznik/družba. Verjetno se v bistvu dotika narodne identitete.
Slovenski narod ima potemtakem ranjeno (razklano) identiteto?
Primerjali smo še enakopravnost udeleženih strani (razklanih). V
Sloveniji gotovo vlada nesorazmerje v družbeni moči (ekonomski,
medijski) zastopanih strani, konzervativna ('desna') stran je zaradi
polstoletne zgodovine v bistveno podrejenem položaju. Vseeno mislimo,
da se demokracija uveljavlja postopno, vse od o osamosvojitve leta
1991 naprej. Tudi lanska izvolitev Pahorja je jasno pokazala, da sta
obe 'ekstremni' eliti (leva - Kučan:Turk in desna - SDS:Zver)
izgubili, ko so 'srednji' volivci podprli Pahorja. Torej velja
nekakšna ocena, da imamo v Sloveniji razdelitev družbe na tretjine
(pola in ?večja? sredina).
Je pa opazno, da pri nas civilna družba ne deluje (dobro) oziroma
imamo velik demokratični deficit, kar verjetno smatramo za pomembno
podstat demokratične družbe. Ni nepomembno dejstvo, da se tudi tukaj
pozna, da smo 'majhni' - ne pejorativno, ampak v smislu, da ni
kritične mase, ki bi omogočila obstoj zadostnega števila časopisov
(medijev). Menili smo, da se pri nas mediji veliko ukvarjajo s
politiko. Strinjali smo se, da je to v demokraciji pravzaprav zaželeno
- a zdi se nam, da so mediji sredstvo večje manipulacije (ustvarjanja
mnenja). Kakšna je naša identiteta? Katoliška? Desna? Včasih nas drugi
enačijo (ni prav), včasih 'mi' enačimo ("hodi v cerkev, pa voli
socialiste!" - tudi ni prav). To pa so tudi že teme, ki se dotikajo
vsakega posameznika, vprašanje filozofije, religije, razlikovanja med
dobri in slabim itd ...
Zato smo temo sprave zaključili, da je več nivojev sprave; moralna,
družbena-socialna, politična, pravna. Slednja je prva, ki bo lahko v
demokratični družbi pripomogla k začetku postopka sprave. Največ kar
pa lahko mi pripomoremo h hitrejšemu postopku pa je, da slovenska
demokracija potrebuje civilno družbo z aktivnim demosom - ljudmi. Zato
smo podali nekaj konkretnih predlogov za konkretno delovanje:
- krožek EU po slovenskih šolah
- priprava učbenika Slovenska identita/zgodovina, ki bi ga lahko
sprejeli v učne načrte
- vpliv na curriculume zgodovine v slovenskih šolah: verjetno je težko
priti zraven
- ustanovitev skupine ljudi, ki bi preko 'krožkov' oz. srečanj po
slovenskih krajih mrežila, pridobivala ideje in opogumljala (civilno družbo)
- konferenca bivših predsednikov strank DEMOSa
Vsi smo se strinjali, da potrebujemo organizacijsko strukturo -
zagotovo je potrebno pogovore nekako voditi, saj hitro izgubimo rdečo
nit, torej bi bilo dobro, da nekdo malo usmerja pogovore. Potrebno bi
bilo tudi, da se na vsakem srečanju že dogovorimo, kaj bomo delali
naslednjič, saj se je takšne stvari težko dogovoriti preko e-pošte
(zaradi odziva), mogoče bi se kar vedno nekoga določilo, da pripravi
temo za naslednjič in ima tako čas, da preko e-pošte vsem napiše, kaj
se prebere, kaj bi delali, pripravljali, organizirali, komentirali ...
Glede na to, da je tudi težko vedeti, koliko nas bo naslednjič, saj je
udeležba vedno in pri vseh skupinah problem, bi bilo dobro, da se tudi
o tem kaj doreče.
Vsi pa smo se tudi strinjali, da je najbolj pomembno, da začnemo
pripravljati kakšen projekt, ki ga vsi podpiramo in tako začnemo
stvari bolj konkretizirati. Zato smo rekli, da na naslednje srečanje
vsak pride s svojimi predlogi za projekte, za katere meni, da bi jih
bilo dobro organizirati v sklopu te druščine. Nato jih bomo
pokomentirali, prioritizirali in izbrati vrstni in časovni red
izvedbe.
Miha Cerar
Feb 12, 2013, 4:03:28 AM2/12/13
to ZaDemokracijo
Živjo!
Predlagam, da ob komentiranju povzetka še vsak predlaga oz potrdi termin za naslednjič. Se dobimo naslednji teden?
Recimo sreda 20.2. ob 20h?
LP
Miha
--
To sporočilo ste prejeli, ker ste prijavljeni v skupino >>Za demokracijo<< v Google Skupinah.
Če se želite odjaviti iz skupine in ne želite več prejemati njenih elektronskih sporočil, pošljite e-poštno sporočilo na naslov za-demokracij...@googlegroups.com.
Za več možnosti obiščite spletno mesto https://groups.google.com/groups/opt_out.
Reply all
Reply to author
Forward
0 new messages