Živijo, še enkrat!
O korepeticijah... mislim, da bi bile le-te na nek način zares potrebne.
Jaz moram prevoziti 90 km, več kot uro sem na cesti,
da se pojavim na vaji, pa se mi je dostikrat
zgodilo, da nek glas ni znal svoje linije in potem sem veliko večino
časa čakal, da mogoče pridem na vrsto. In sem si potem rekel,
da nima smisla, da za tistih 10 minut vaje hodim v Lj,
in je bolje, da svojo linijo zvadim sam doma, ko bodo skupne vaje,
ko naj bi vsi vsak svoje RES znali, pa se pojavim zraven. Take skupne
vaje brez vmesnega korepetiranja pa so običajno samo tik pred koncertom, ko je že malo stiska,
prej so vsi še nekam na izi.
Zato me tokrat ni bilo dolgo na vaje, poleg tega imam sedaj gužvo tako, da ravno ob
ponedeljkih zelo težko pridem. Če že ni možno urediti, da bi bile
korepeticije sočasno po glasovih, bi mogoče vseeno bilo bolje,
da skupnih vaj ni, dokler vsi vse ne znajo. In so ob običajnih terminih
korepeticije z Markom, ampak samo za en glas. Ko se pa reče, da vsi vse znajo,
kar sledi, da bodo lahko skupne vaje, pa morajo biti vaje res skupne in namenjene temu, da se uskladimo,
zaslišimo, izpilimo dinamiko, ritem, feeling... Glas, ki mu gre slabše pri učenju,
bi pač imel več korepeticij, ostali pa ustrezno manj. Na tak način bi Marko imel
isto število vaj, na splošno bi mi bili manj obremenjeni, saj bi nam ne bilo treba
na vse vaje in še to le odvisno od znanja, pa skupni učinek bi bil po mojem
vseeno pozitiven. Vem... to je gledano zelo z mojega stališča, pa vseeno povem.
Lep pozdrav!
Stane.