ucitelji na mestih asistentov

[dean....@fmf.uni-lj.si]

Pozdrav vsem,

Izgleda, da je problem razsirjen po stevilnih clanicah UL, ne vem pa
ali imajo podobne tezave tudi ostale Univerze. Tu mislim predvsem na
novoustanovljene. Mislim da ne, saj so podobno izobrazen kader, ki na
UL (vsaj nekaterih clanicah!) zaseda asistentska delovna mesta brez
nadaljnega uvrstili na uciteljska mesta. Kar je seveda prav! Taka
situacija na UL brez dvoma vodi v prehajanje ljudi na te ustanove v
bliznji prihodnosti. Kar je s stalisca novih univerz verjetno
dobrodoslo, s stalisca UL pa to pomeni hudo hudo siromasenje oz.
mozgansko drenazo. UL pa nic. Baje je to stvar sindikatov.
Nekompetentnih, najbolj blago recenih.

Podobno je usmeritev UL kratkovidna iz vidika raziskovalne dejavnosti.
Deklarativno se UL zeli okvalificirati kot raziskovalna organizacija,
kompetitivna raziskovalnim institutom, njeno delovanje v praksi pa je
seveda povsem v drugi smeri. Po eni strani UL oziroma njene clanice
pozivajo svoje zaposlene (v veliki meri ravno ucitelje na asistentskih
mestih), da svoje raziskovalne projekte in programe prijavljajo na UL,
po drugi strani pa njihovo raziskovalno delo potem ovrednoti bistveno
nizje kot drugod. Enako je s pridobivanjem mladih raziskovalcev. Celo
MR mentorski dodatek je nato vezan na tockovanje delovnega mesta, kar
je svojevrsten absurd. Za UL je zanimiv ocitno le dotok raziskovalnega
denarja, ker deloma ohranja financno ravnovesje, ki ga UL v tekmi z
ostalimi visokosolskimi organizacijami pocasi izgublja. Groznja z
izgubo raziskovalnega denarja oz. projektov katerih nosilci so
asistenti, je po mojem edina resna groznja UL. Na druge note,
siromasenje kvalitete kadrov, bele stavke, ali kaj podobnega po mojem
vrhovi UL ne slisijo. Taka groznja pa mora seveda biti realna in ne
samo blef, drugace je ucinek lahko pateticen.

Kar se kadrov tice se UL ocitno pocuti povsem varno tam kjer je, z
izrednimi profesorji na mestih asistentov, brez moznosti vertikalnega
napredovanja. Mimogrede, izr.prof. na mestu asistenta je s
habilitacijsko lestvico do naziva izr. prof. ze "pokuril" 3 od 5
moznih horizontalni naporedovanj. Sam sistem vertikalnih in
horizonatlnih napredovanj pedagoskih delavcev na UL bi verjetno
potreboval pravno presojo. Lestvica habilitacijskih napredovanj po
pravilniku UL je diskriminatorna, saj je osnova za vertikalna
napredovanja uciteljem, medtem ko asistentom predstavlja osnovo zgolj
za horizontalno napredovanje. Tu mislim, da potrebujemo tudi malo
pravne pomoci, morda kolegov "asistentov" Pravne fakultete. Tudi
ostali deli pravilnika o napredovanju vkljucno s habilitacijskimi
merili za pedagoske tocke, ki jih potrebujejo uciteljski nazivi, pa v
okviru asistentskega delovnega mesta niso predvidene zaradi manjvredne
narave dela, bi bili morda potrebni pravne presoje. Pogledati bi bilo
potrebno kaksna je zgodovina taeh meril, oziroma nujno bi bilo
potrebno aktivno sodelovati in opozarjati na te absurdne anomalije pri
sprejemanju novih meril v kratkem (tudi ne dopustiti, da sprejmejo
morebitne nove!). Zavedati pa se moramo, da je UL predvsem njen
"uciteljski zbor", torej da UL ustreza status quo.

Trenutno nam razen emotivnega naboja in stevilcnosti ogorcenih in
prizadetih zvezde za akcijo niso prevec naklonjene. Stara ministrska
garnitura, ki je le se tehnicne narave, se lahko mirno opere roke ces,
"sindikati so vas prodali", nova vlada pa s tem ne bo imela nic, in ji
bo ustrezala nasa nejevolja, ces tako so vas uvrstili v prejsnjem
mandatu. To ponavljanje, kaj nam je dala bivsa vlada se nato zna
zavleci dalec v prihodnost. Da ne pozabimo!
Nas dejanski problem pa tici v pravilnikih in aktih UL oziroma v
ustaljeni praksi, da asistenti na univerzi asistirajo "ta pravim"
predavateljem (oziroma ce prevedem za primer FMF: asistent teoretik
brise tablo za Profesorjem, asistent eksperimentalec pa spira epruvete
in ugasne luc zvecer v laboratoriju).

Lep pozdrav vsem

Dean Cvetko


******************
Izr.prof.dr.Dean Cvetko
Oddelek za fiziko,
Fakulteta za matematiko in fiziko
Jadranska 19
email:dean....@fmf.uni-lj.si

[Anderluh, Marko]

"Nas dejanski problem pa tici v pravilnikih in aktih UL" - natanko tako! Naš problem je vezan na sistematizacijo delovnega mesta in/ali pridobitev učiteljskega naziva. Oprostite moji nevednosti, ampak le na kaj je vezana pridobitev učiteljskega mesta? Če odmislimo upokojitev učitelja; na trenutno raspoloženje rektorice/sentata UL in lobiranje posamezne fakultete? Število študentov in s tem možnost odpiranja novih učiteljskih mest? Slednje za nas (FFA) zagotovo ne drži, saj ima FFA po novem 2 nova programa 2. bolonjske stopnje (beri vsako leto cca. +25 novih študentov), število študentov na klasičnem univerzitetnem in strokovnem študiju je od leta 2000 naraslo za dobrih 20%, število učiteljskih mest (vsaj na naši katedri) pa stagnira že najmanj od leta 2000. Tedaj je naš novopečeni dekan dobil učiteljsko mesto, kar je deloma rezultat odhoda enega izmed profesorjev v industrijske vode. Ali je vprašljiva perspektivnost določene stroke in s tem povezano povpraševanje po diplomantih? Za nas slednje ravno tako ne drži. Farmacija je že nekaj časa eden paradnih konjev slovenskega gospodarstva in ni videti, da bi kmalu sledile kakšne recesije.

Vsi indici kažejo na to, da UL dejansko želi osnovati bolj "kompetitiven" sistem, kjer bi le "najboljši" preživeli sito habilitacij oz. bodo pripravljeni za neugledno plačilo opravljati bistveno pomembnejša dela, kot jim pristoji po nazivu. V tej luči gledam tudi nova habilitacijska merila, kjer so robni pogoji za posamezno mesto za cca. 20% višji, razen tega da so določene postavke praktično neživljenjske. Pomembna posledica delovanja teh meril bo tudi ta, da bo redno napredovanje praktično onemogočeno, oziroma bo zelo pogosta izvolitev v isti naziv, kar pomeni, da bo nekdo dve elekcijski dobi docent in dve izredni profesor. Koliko elekcijskih dob bo potrebno za docenta, pa ta hip ni mogoče napovedati. Ta merila bodo znatno dvignila povprečno starost rednih profesorjev in kar je najslabše, ljudje po doktoratu, ko so praktično (fiziologija) na višku svojih kreativnih moči, bodo ponavljali asistentski naziv nekajkrat, da bodo prišli do docenta. Temu primerna bo tudi njihova emocionalna nagnjenost do sistema in za UL, kot je že omenil Dean, to pomeni "hudo siromasenje oz. mozgansko drenazo".
Vse skupaj vidim le kot dejansko krajo: kako naj si drugače razlagam dejstvo, da je edini cilj vsega skupaj za UL čim manj plačati delavca za opravljeno delo. Ta naj se izgubi v nepreglednemu/nepravičnemu sistemu plačne politike in naj stagnira v habilitacijskemu smislu, kar ga zopet vrže v plačni "algoritem". Očitno so veljaki UL z managerskimi vzvodi začeli krmariti UL. Manj denarja za plače zaposlenih - več za ostale "dejavnosti".

"Naš" sindikat je le podaljšana roka UL in razen vsakomesečnega odtegljaja nimam nobenih kontaktov z njim. Asistenti smo za sindikat nezanimivi, ker določeni med nami niso niti stalno zaposleni. Čemu naj bi se borili za njih? Tako je popolnoma logično, da za nedoločen čas zaposleno tehnično osebje z visokošolsko (ne univerzitetno) izobrazbo prejema več kot MRji in le malo manj kot asistenti z doktoratom.

Ravnokar sem prispel s podoktorskega izobraževanja v Milanu. Po tem, kar sem videl pri naših zahodnih sosedih, nam ne gre niti tako slabo. Mogoče so na UL pokukali proti zahodu?


Lep pozdrav,
Marko Anderluh (doc. dr., 37 PR)



________________________________

[Marko Dolinar]

No, očitno nas ni kaj dosti zadovoljnih in jasno je, da rabimo načrt.

Po mojem je treba narediti naslednje:

1. Sestaviti seznam možnih rešitev. Doslej smo jih že par prebrali -
mogoče se bo našlo še kaj.
2. Obvestiti javnost. Če najdemo ugoden trenutek, ko ne bo kakšnih drugih
afer, bodo vse televizije rade pograbile temo, samo predstaviti jim jo je
treba na pravi način.
3. Izpogajati si rešitev, ki bo za nas sprejemljiva. Kaže, da se bo treba
pogovarjati z UL (posebej če na drugih univerzah takih problemov ni).

Vsako od teh treh točk bi bilo treba malo razdelati in pripraviti analizo
stanja na univerzah v tujini.

UL je velik organizem, ki se počasi premika, posebej ker ga vodijo redni
profesorji, ki so očitno že dosegli, kar so želeli. Pripraviti se je torej
treba na pogovarjanje s steno. Ampak se da.

Marko Dolinar
FKKT

[karin]

Ena od stvari, ki jih bomo gotovo morali storiti v prihodnosti, je, da
se bomo pogovarjali z novo vlado.
Ce malo spekuliram in predpostavim, da bi novi minister utegnil
prihajati iz stranke Zares, potem je
zanimivo pogledati njihov predvolilni program za visoko solstvo, kot
ga imajo objavljenega na svoji domaci strani.

http://www.zares.si/wp-content/uploads/priloga-2.doc

Tam med drugim pise tudi:
"Pred časom sprejeto načelo regionalizacije visokega šolstva me ni
prepričalo. Že preprost razlog, da obstoječe univerze, bolje rečeno
fakultete, v mnogih primerih niso imele svojih učiteljev za nosilstvo
in izvajanje določenih predmetov, zgovorno govori o deficitarnosti
kvalitetnih univerzitetnih učiteljev, torej učiteljev z bogato
raziskovalno osnovo in ustreznimi pedagoškimi izkušnjami. Žal je ta
evidentni primanjkljaj našega visokega šolstva obstoječa oblast
izkoristila za politizacijo in s tem neodgovorno pripomogla k
zniževanju kvalitativnih standardov v visokem šolstvu. Tako se je npr.
oblikoval organ za habilitacijo pri Svetu visokega šolstva, ki povsem
ignorira že ustaljene normative in zahteve, ki jih imata zlasti
habilitacijski komisiji Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. "

Iz tega programa je razvidno dvoje:
1. bolj naj bi se zavzemali za financiranje obstojecih univerz kot
ustanavljanje novih
2. skrbi jih (pomanjkanje!!) habilitiranih visokosolskih uciteljev v
Sloveniji.

Morda bi jim bilo v tem kontekstu lepo predstaviti, da UL pa ima cca.
200 habilitiranih uciteljev, s katerimi ne ve, kaj bi. Morda
bi se dalo od nove vlade doseci, da nameni UL namenska(!) sredstva za
ureditev polozaja teh ljudi?

Lp, Karin

On 5 okt., 23:07, "Marko Dolinar" <marko.doli...@fkkt.uni-lj.si>
wrote:

[Janko Božič]

V razpravi "Trenutno stanje" sem že dal moje mnenje o našem statusu.
Kolikor je meni jasno, je to dejansko specifični problem Univerze v
Ljubljani in zato potrebujemo odgovor z rektorata Univerze. Vsekakor
je potrebno doseči, da smo izvoljeni v učiteljski naziv tudi plačani
kot učitelji. Glede na predlog meril, ki je objavljen tudi v tej
skupini, večina z zagotavljanjem kriterijev ne bomo imeli problemov.
Edini možen "odpustek" pa bi lahko bilo postavitev začetnih kriterijev
za zasedanje delovnega mesta na podlagi habilitacije, nekakšna omejena
vnaprejšnja habilitacija. To bi lahko bilo oblikovano kot n.p. nosilec
vsaj enega predmeta v obsegu vsaj 3 kreditnih točk ali variantno vodja
raziskovalnega projekta velikosti 1FT za doc in ustrezno višje zahteve
za višje nazive za vsaj prvo leto razporeditve na tako delovno mesto.
Ob ponovni izvolitvi v isti naziv pa bi ta kreterij postal
brezpredmeten in je obvezna razporeditev na delovno mesto ustrezno
nazivu. Ne glede na naziv in trenutno razporeditev pa bi tako in tako
moral zadostiti merilom za ustrezno delovno mesto, drugače je možna le
delna zaposlitev ob premajhni obremenitvi z ustreznimi deli. Glede
sredstev pa bi morala najti univerza način, da z kazalci znanstvene in
strokovne uspešnosti pokaže, da je IRd in RSd naših sodelavcev vredno
dodatnega financiranja države. Upam, da financiranje države ni odvisno
le od števila študentov in njihove prehodnosti, ampak tudi od
kvalitete našega IRd in RSd. Zelo bi koristilo, če uspemo zbrati
podatke o mentorstvih, vodenju raziskovalnih nalog, vodenju strokovnih
nalog ipd. učiteljev na asistentskih mestih in zraven pokazati delež
od celotne tovrstne dejavnosti znotraj posameznih fakultet, Oddelkov
ipd. To lahko tudi pomaga prepričati Univerzo.

Ja, vsekakor potrebujemo odbor, kot pravi Gregor v drugi razpravi,
oblikovati konkretne predlogi in najprej stopiti na rektorat. Že ta
lahko reši stvari v sedanjem obsegu in določitvi plačilnih razredov za
univerzitetne učitelje. Pogajanja z vlado z naše strani se ne tičejo
plačnega sistema ampak predvsem v smislu zagotovitve zadostnih
sredstev za izplačilo učiteljskih plač na naši univerzi, ki ima
relativno visok delež habilitiranih mest glede na nujne potrebe za
izvajanje pedagoškega procesa. Ko bo rešena umestitev habilitiranih
univerzitetnih učiteljev s sistematiziranih delovnih mest asistenta na
učitelja, potem pa se lahko pridružimo morebitnim zahtevam kolegom o
ustreznih plačilnih razredih. Seveda bo poseben problem
sistematizacije delovnih mest na univerzi, ki ni upoštevala možnosti
izvajanja vaj tudi s strani univerzitetnih učiteljev in ne le
asistentov.


Lp, Janko

[Aljosa Bavec]

Po moje je prva stvar nasega delovanja ustanovitev drustva ali
sindikata. V pogovorih z UL in MZ moramo nastopiti kot pravna oseba.
Za to je Karin poziv k pridobitvi uciteljskih kolegov pravnikov zelo
na mestu in stvar prioritete.

LP
Aljosa

[Aljosa Bavec]

Na MF se je izoblikovala skupina, sestavljena iz predstavnikov sedmih
institutov. Nekako smo mnenja, da je za uresnicitev nasih zahtev
potrebno ustanoviti sindikat. Trenutno stanje nam namrec ne omogoca,
da se kompetentno pogovarjamo s predstavniki UL in ministrstva.
Skupina je imela sestanek s pravnico, ki nam je pojasnila kasne so
nase moznosti uspesnega delovanja. Moznosti pa so razlicne, ali
ustanovimo svoj sindikat (poklicni) ali pa se pridruzimo ze
ustanovljenemu sindikatu, ki je reprezentativen. Znotraj ZSSS deluje
VIR (predkratkim so podali zahtevo za oceno ustavnosti o sistemu plac
v javnem sektorju), ki je od vseh sindikatov visokega solstva (SVIZ,
NSDLU) se najbolj aktiven. Zanima me vase mnenje, ali iti v smer
ustanovitve svojega sindikata ali se pridruziti? Moje misljenje je, da
lahko uspemo kot celota. Razni parcialni poskusi ponavadi ne obrodijo
sadov.

[karin]

Sele danes sem prebrala Aljosev mail - kolikor vem, ga nisem dobila,
ocitno sistem ne deluje 100%. Ideja, da bodisi ustanovimo svoj
sindikat oz. se prikljucimo ze delujocemu, se mi zdi ustrezna, prav
tako izbira sindikata Vir. Predlagam, da se enkrat (prihodnji teden?)
dobimo in dogovorimo o podrobnostih. Strinjam se z Aljoso, da bi se
sele potem lahko adekvatno pogovarjali tako z rektoratom kot s
pristojnimi ministrstvi, imeli pa bi tudi moznost stavke, s katero bi
opozorili na nas problem.

Lp, Karin

> > > > > FKKT- Skrij navedeno besedilo -
>
> - Prikaži navedeno besedilo -

[Marjeta Kramar Fijavz]

Zivjo!

Se strinjam, da se moramo bolje organizirati - v okviru drustva,
sindikata.
Glede prikljucitve nekemu sindikatu - je misljeno, da se potem vsi
vclanimo v tisti izbran sindikat??

Sama sicer nisem clanica nobenega sindikata, na FGG ga niti nimamo.
Verjetno pa je kdo ze clan kaksnega sindikata: fakultetnega ali
katerega od vecjih. Za zacetek bi vse take pozvala, da opozorijo na
naso problematiko znotraj le-tega (dober zgled nam je pokazal Gregor
na FE).

Seveda pa bi bilo poleg teh obstranskih organizirati se frontalen
skupinski napad!

Se je kdo ze pogovarjal s kaksnim predstavnikom omenjenega sindikata
Vir?

LP, Marjeta

[Janko Božič]

VIR je preporsto en velik širok sindikat. Njihova domača stran je:
http://www.sindikat-vir.si/home.html
Lahko sicer poskušamo skozi razne sindikate, a vseeno bi bilo bolje
imeti lastno formalno organiziranost, poleg tega pa tudi vsak lahko
preko svoje fakultete poskuša uveljavljati ali vsaj posredovati
pripombe na obstoječi sistem. Preveč se primerjamo z drugimi deli
javnega sektorja. Na tem področju delajo in bodo delali sindikati in
ta problem neprimerljivosti se lahko reši na ta račun. Tudi tu je
potrebno biti glasen.

Položaj asistentov z doktoratom je zelo specifičen problem, ki se ne
bo rešil z iskanjem okrilja pod velikimi sindikati. Vprašanje, če je
stavka za nas sploh lahko ustrezen pripomoček boja. Kot vemo, večina
nas dela več kot se zahteva, drugače mnogi ne bi imeli vnaprejšnje
habilitacije. Dejstvo je, da Univerza ni definirala ustreznih delovnih
mest, da bi lahko izkoristila potencial "preveč" izobraženih in
aktivnih asistentov. Prepričan sem, da je to velik razvojni potencial
Univerzi. Če ga tako predstavimo in gremo s tem v pogajanja, bo nam
lažje uspelo, kot le jokati ob razočaranju ob neustrezni uvrstitvi v
plačni sistem. Slednje se naj rešuje preko sindikatov. Problem
asistentov z doktoratom in možnosti habilitiranja pa je potrebno
vzporedno reševati. Glede tega sem dal tudi svoje pripombe in
predloge, ne vem pa, če so prišli do Univerze. Diskusija o merilih je
silno pomembna za naš položaj, ker sama sindikalna pogajanja ne bodo
rešila vseh problemov asistentov z doktoratom. Iluzorno je
pričakovati, da bomo imeli visoke plače le na račun habilitacije, če
se taka usposobljenost ne odraža v realnem delu. Bistvo pogajanj bi
moralo biti zagotoviti enakovredno plačilo za enakovredno delo z enako
usposobljenost ne glede na naravo sistematiziranega delovnega mesta.
To moramo urediti znotraj visokega šolstva. Zelo bi bilo koristno, da
bi imeli lastno organizacijo, ki bi speljala pogajanja za razrešitev
tega problema. Predvsem pa je nujna dobra pravna podpora.

Lp, Janko


On 13 nov., 20:25, Marjeta Kramar Fijavz <marjeta.kra...@fgg.uni-

[Aljosa Bavec]

Janko,
vse kar si napisal je dejansko res. Vendar govoris o nekaksni
organiziranisti, organizaciji, a nic konkretnega. Ce sindikat ni
oblika organiziranosti, kaj nam potem sploh se ostane. Drustvo? Ima
omejene pravne kompetence in za to ne pride v postev. Lahko delujemo
na vecih poljih, vecplastno. A vseeno, ena plast enostavno mora biti
sindikat. Roko na srce, visokosolski sodelavci smo v tem trenutku brez
predstavnika in za to se nas ne slisi. Lahko se pogovarjamo takole na
forumu, ali ob pivu, a se nas ne slisi. Za to da postanemo slisani se
lahko
1. pridruzimo VIRu (samostojna konferenc

> ...
>
> preberite več >>

[Aljosa Bavec]

......Za to da postanemo slisani se lahko
1. pridruzimo VIRu (samostojna konferenca)
2. ustanovimo samostojen sindikat znotraj ZSSS (enakopraven VIRu in
ostalim sindikatom)

Ce sem kaj spregledal, kaksno drugo obliko organiziranosti sporocite.
Ne splosno, temvec konkretne predloge.

LP
Aljosa

> ...
>
> preberite več >>