nova sistematizacija mest
18 views
Skip to first unread message
Polona Znidarsic Plazl
Oct 9, 2008, 9:52:13 AM10/9/08
to Visokošolski učitelji na mestih asistentov UL
Iz kar precejsnjega stevila razprav je razvidna zelja po novi
sistematizaciji mest (vsaj na UL), ki bi omogocala asistentom z
nazivi, ki opravljamo predavanja, tudi razvrstitev na višje delovno
mesto - po nekaterih idejah tudi na vmesno stopnjo med visokosolskimi
učitelji in asistenti. Na osnovi te nove sistematizacije in
sorazmernih novih razvrstitvah v placne razrede (osnovanih na
primerljivosti z znanstvenimi nazivi) bi bilo veliko anomalij
odpravljenih. Ob tem ne gre spregledati stevilnih novih razporeditev
obremenitev, ki jih vsaj pri nas pricakujemo z uvedbo bolonjskih
programov in s tem novih predmetov. Eden osnovnih argumentov je ravno
absurd, da je npr. ucitelj - docent za izvajanje predavanj + vaj +
mentorstva diplomantom placan po povsem drugacni postavki kot asistent
- docent za isto delo. Zal pa ob sedanji sistematizaciji in ob
stevilnih visokosolskih uciteljih, ki ze izpolnjujejo pogoje za
upokojitev, pa o njej niti slucajno ne razmisljajo - bojda jih bo pri
nas v tem studijskem letu ze vec kot tretjina! - ne kaze, da bomo
kmalu pravilno vrednoteni za svoje delo.
Bi to "krivoverno" idejo lahko predlagali na torkovem panelu o novih
merilih? Marko je ze predlagal ustanovitev odbora, kako je s tem?
Lep pozdrav,
Polona Znidarsic Plazl, FKKT UL
sistematizaciji mest (vsaj na UL), ki bi omogocala asistentom z
nazivi, ki opravljamo predavanja, tudi razvrstitev na višje delovno
mesto - po nekaterih idejah tudi na vmesno stopnjo med visokosolskimi
učitelji in asistenti. Na osnovi te nove sistematizacije in
sorazmernih novih razvrstitvah v placne razrede (osnovanih na
primerljivosti z znanstvenimi nazivi) bi bilo veliko anomalij
odpravljenih. Ob tem ne gre spregledati stevilnih novih razporeditev
obremenitev, ki jih vsaj pri nas pricakujemo z uvedbo bolonjskih
programov in s tem novih predmetov. Eden osnovnih argumentov je ravno
absurd, da je npr. ucitelj - docent za izvajanje predavanj + vaj +
mentorstva diplomantom placan po povsem drugacni postavki kot asistent
- docent za isto delo. Zal pa ob sedanji sistematizaciji in ob
stevilnih visokosolskih uciteljih, ki ze izpolnjujejo pogoje za
upokojitev, pa o njej niti slucajno ne razmisljajo - bojda jih bo pri
nas v tem studijskem letu ze vec kot tretjina! - ne kaze, da bomo
kmalu pravilno vrednoteni za svoje delo.
Bi to "krivoverno" idejo lahko predlagali na torkovem panelu o novih
merilih? Marko je ze predlagal ustanovitev odbora, kako je s tem?
Lep pozdrav,
Polona Znidarsic Plazl, FKKT UL
Janko Božič
Oct 9, 2008, 5:20:40 PM10/9/08
to Visokošolski učitelji na mestih asistentov UL
Trenutno stanje univerzitetnih učiteljev sistematiziranih kot
asistenti je posledica dediščine sredstev, ki jih ima Univerza in
načina nekdanjega financiranja. Zaradi tega ne bi smela biti
dolgoročna rešitev v nekih vmesnih sistematiziranih mestih med
asistenti in učitelji, ki bi vsaj zadovoljilo naše razočaranje nad
položajem znotraj Univerze. Bolj pomembno je doseči neke vrste
gibljivo sistematizacijo glede na napredovanje s habilitacijskimi
merili. To, da ima Univerza tako velik delež asistentov, je bolj
rezultat neustreznega financiranja. Z Bolonjsko reformo so še bolj
pestre oblike pedagoškega dela in večina sedanjih asistentov bo
izvajalo še kaj več kot preproste laboratorijske vaje. Poleg tega je
večina tudi kvalitetnih raziskovalcev. Po drugi strani pa je mogoče
del laboratorijskih vaj pokriti tudi z delom mladih raziskovalcev,
včasih celo demonstratorji. V tujini (ZDA) sem že pred mnogimi leti
videl, da so vaje večinoma izvajali podiplomski študentje za neko
vrsto šolnine s strani univerze. Univerza je imelo silno majhen delež
zaposlenih stalnih asistentov.
Spremembe v sistematizaciji bi morale iti v smer bistveno večjega
deleža univerzitetnih učiteljev med izvajalci pedagoškega dela na
Univerzi. Pomembno bi bilo tudi uveljaviti težavnost posameznih
predmetov. Vaje pri splošnem predmetu v 1. letniku se ne morejo
enačiti z vajami pri predmetu v 3. letniku. V višjih letnikih je
običajno več individualnega dela in tudi oblike dela postanejo bolj
kompleksne. Te razlike bodo še očitnejše, ko bomo poleg prve bolonjske
stopnje, začeli izvajati še drugo stopnjo. Sicer sem mnenja, da je
tudi priprava vaj v splošnih začetnih predmetih zahtevno opravilo in
vredno dela univerzitetnega učitelja, ponavljanje vaj v več skupinah
je pa dejansko asistentsko delo. V tej fazi je dejansko tudi vprašanje
primernosti meril za vrednotenje dela univerzitetnega učitelja. Nekaj
je negativno oteženo izvajanje vaj, a pomembneje bi bilo narediti tudi
kako razlikovanje med različnimi težavnostmi stopnjami vaj.
Kakorkoli, večina dejansko izpolnjujemo merila dela univerzitetnega
učitelja, zato bi morali biti tudi plačani kot univerzitetni učitelji.
Lahko bi bila le pogajanja v primeru nezmožnosti izpolnjevanja teh
meril (n.p. popolna obremenitev le z vajami, brez vsakršnih predavanj
in raziskovalnega dela). V takem primeru bi lahko bili odbitki, v
nadaljevanju pa praktično tako ne more izpolniti zahtev za
napredovanje v nazivu, morda bi moral celo zaprositi za nižji naziv -
asistent. Kot sem na drugem mestu zapisal, bi lahko bilo zaostreno le
prvo leto razporeditve na delovno mesto Univerzitetnega učitelja, ker
bi moral imeti dovolj predavanj (nosilec) in/ali raziskovalni projekt.
Tu bi se lahko pogajali o obsegu kreditov predmeta ali več predmetov
kot nosilec in o številu raziskovalnih ur vodje raziskovalnega
projekta in velikosti samega projekta. Smiselna obremenitev je največ
340 raziskovalnih ur, ker je več nemogoče, če imate polno pedagoško
obremenitev in temu vzporedno enakovredno število kreditov za predmet
(?5). Namesto enega ali drugega pa bi bile lahko tudi kombinacije. Če
habilitiran učitelj ne bi uspel pridobiti dovolj ustreznih obremenitev
za prerazporeditev, pa bi tako mesto lahko dosegel ob zagotovitvi
ponovne izvolitve ali ob napredovanju v višji naziv. To pa v praksi
pomeni, da izredni profesor ne bi mogel nikakor ostati razporejen na
asistentskem mestu. V primeru neizpolnjevanja meril, pa so tako
predvideni ukrepi (delna zaposlitev ali zaposlitev na nižjem delovnem
mestu). V tem primeru pa je vsekakor tudi pomembna razprava o
habilitacijskih merilih. Vsekakor bi morali biti nekako sinhronizirani
z merili vrednotenja dela univerzitetnih učiteljev. Ob primerni
sinhronizaciji meril za vrednotenje dela in habilitacijskih meril ne
bi smelo priti do situacije, ko bi izredni profesor opravljan samo
vaje in ne bi imel nobenega projekta. Po drugi strani pa bi lahko dr.
zaposlen na asistentskem mestu s pridobitvijo lastnega raziskovalnega
projekta pridobil tudi delovno mesto univerzitetnega učitelja, če tudi
bi imel samo vaje kot pedagoško delo. To bi tudi pomenila večja
enakopravnost in primerljivost z raziskovalci na inštitutih.
Morda preveč poskušam uveljaviti tršo varianto, a se mi zdi ta
pravična in tudi potrebna za razvoj univerz. Malo za hec, preprosteje
pa bi bilo ves "višek" habilitiranih učiteljev združiti v novo
univerzo, ko je to postalo kar moderno.
Hec na stran. Za začetek je potreben kak odbor in začeti takoj
pogajanja z rektorati v prvi fazi. 14. pa čim več sodelovanja v
razpravi o habilitacijskih merilih.
Lp, Janko
On Oct 9, 3:52 pm, Polona Znidarsic Plazl <polona.zNIDAR...@fkkt.uni-
asistenti je posledica dediščine sredstev, ki jih ima Univerza in
načina nekdanjega financiranja. Zaradi tega ne bi smela biti
dolgoročna rešitev v nekih vmesnih sistematiziranih mestih med
asistenti in učitelji, ki bi vsaj zadovoljilo naše razočaranje nad
položajem znotraj Univerze. Bolj pomembno je doseči neke vrste
gibljivo sistematizacijo glede na napredovanje s habilitacijskimi
merili. To, da ima Univerza tako velik delež asistentov, je bolj
rezultat neustreznega financiranja. Z Bolonjsko reformo so še bolj
pestre oblike pedagoškega dela in večina sedanjih asistentov bo
izvajalo še kaj več kot preproste laboratorijske vaje. Poleg tega je
večina tudi kvalitetnih raziskovalcev. Po drugi strani pa je mogoče
del laboratorijskih vaj pokriti tudi z delom mladih raziskovalcev,
včasih celo demonstratorji. V tujini (ZDA) sem že pred mnogimi leti
videl, da so vaje večinoma izvajali podiplomski študentje za neko
vrsto šolnine s strani univerze. Univerza je imelo silno majhen delež
zaposlenih stalnih asistentov.
Spremembe v sistematizaciji bi morale iti v smer bistveno večjega
deleža univerzitetnih učiteljev med izvajalci pedagoškega dela na
Univerzi. Pomembno bi bilo tudi uveljaviti težavnost posameznih
predmetov. Vaje pri splošnem predmetu v 1. letniku se ne morejo
enačiti z vajami pri predmetu v 3. letniku. V višjih letnikih je
običajno več individualnega dela in tudi oblike dela postanejo bolj
kompleksne. Te razlike bodo še očitnejše, ko bomo poleg prve bolonjske
stopnje, začeli izvajati še drugo stopnjo. Sicer sem mnenja, da je
tudi priprava vaj v splošnih začetnih predmetih zahtevno opravilo in
vredno dela univerzitetnega učitelja, ponavljanje vaj v več skupinah
je pa dejansko asistentsko delo. V tej fazi je dejansko tudi vprašanje
primernosti meril za vrednotenje dela univerzitetnega učitelja. Nekaj
je negativno oteženo izvajanje vaj, a pomembneje bi bilo narediti tudi
kako razlikovanje med različnimi težavnostmi stopnjami vaj.
Kakorkoli, večina dejansko izpolnjujemo merila dela univerzitetnega
učitelja, zato bi morali biti tudi plačani kot univerzitetni učitelji.
Lahko bi bila le pogajanja v primeru nezmožnosti izpolnjevanja teh
meril (n.p. popolna obremenitev le z vajami, brez vsakršnih predavanj
in raziskovalnega dela). V takem primeru bi lahko bili odbitki, v
nadaljevanju pa praktično tako ne more izpolniti zahtev za
napredovanje v nazivu, morda bi moral celo zaprositi za nižji naziv -
asistent. Kot sem na drugem mestu zapisal, bi lahko bilo zaostreno le
prvo leto razporeditve na delovno mesto Univerzitetnega učitelja, ker
bi moral imeti dovolj predavanj (nosilec) in/ali raziskovalni projekt.
Tu bi se lahko pogajali o obsegu kreditov predmeta ali več predmetov
kot nosilec in o številu raziskovalnih ur vodje raziskovalnega
projekta in velikosti samega projekta. Smiselna obremenitev je največ
340 raziskovalnih ur, ker je več nemogoče, če imate polno pedagoško
obremenitev in temu vzporedno enakovredno število kreditov za predmet
(?5). Namesto enega ali drugega pa bi bile lahko tudi kombinacije. Če
habilitiran učitelj ne bi uspel pridobiti dovolj ustreznih obremenitev
za prerazporeditev, pa bi tako mesto lahko dosegel ob zagotovitvi
ponovne izvolitve ali ob napredovanju v višji naziv. To pa v praksi
pomeni, da izredni profesor ne bi mogel nikakor ostati razporejen na
asistentskem mestu. V primeru neizpolnjevanja meril, pa so tako
predvideni ukrepi (delna zaposlitev ali zaposlitev na nižjem delovnem
mestu). V tem primeru pa je vsekakor tudi pomembna razprava o
habilitacijskih merilih. Vsekakor bi morali biti nekako sinhronizirani
z merili vrednotenja dela univerzitetnih učiteljev. Ob primerni
sinhronizaciji meril za vrednotenje dela in habilitacijskih meril ne
bi smelo priti do situacije, ko bi izredni profesor opravljan samo
vaje in ne bi imel nobenega projekta. Po drugi strani pa bi lahko dr.
zaposlen na asistentskem mestu s pridobitvijo lastnega raziskovalnega
projekta pridobil tudi delovno mesto univerzitetnega učitelja, če tudi
bi imel samo vaje kot pedagoško delo. To bi tudi pomenila večja
enakopravnost in primerljivost z raziskovalci na inštitutih.
Morda preveč poskušam uveljaviti tršo varianto, a se mi zdi ta
pravična in tudi potrebna za razvoj univerz. Malo za hec, preprosteje
pa bi bilo ves "višek" habilitiranih učiteljev združiti v novo
univerzo, ko je to postalo kar moderno.
Hec na stran. Za začetek je potreben kak odbor in začeti takoj
pogajanja z rektorati v prvi fazi. 14. pa čim več sodelovanja v
razpravi o habilitacijskih merilih.
Lp, Janko
On Oct 9, 3:52 pm, Polona Znidarsic Plazl <polona.zNIDAR...@fkkt.uni-
karin
Oct 10, 2008, 5:00:01 AM10/10/08
to Visokošolski učitelji na mestih asistentov UL
Zivjo,
me veseli, da se je debata razvnela in da ze padajo tudi konkretni
predlogi.
Bi pa zelela opozoriti na dve stvari:
1. Nasi predlogi za resitev problema ne smejo zahtevati manj ali
kvecjemu enako kot nam pripada
po pravni poti.
2. Paziti moramo, da posamezni predlogi niso pisani na kozo samo ozkim
podskupinam, saj s
tem poleg tega, da ohranjamo krivicnost sistema, tudi slabimo
povezanost in s tem moc skupine,
kateri pripadamo.
Podrobneje. Kolikor sem uspela dobiti pravni vpogled v zadevo, nam ze
sedaj pripada za predavanja
enako placilo kot uciteljem (pripada, ne da ga dobivamo!). To nam
zagotavlja Zakon o delovnih razmerjih,
ki predvideva enako placilo za enako delo ljudi z enako izobrazbo,
delovno dobo... Ce torej zahtevamo
le to, da nas placajo kot ucitelje v tistem delu, ko zares izvajamo
predavanja, po mojem zahtevamo le
to, kar lahko ze danes vsak od nas iztozi na sodiscu. (Druga stvar je
seveda, da verjetno nikogar
ne mika iti na sodisce za to, da iztozi nekaj denarja za nazaj, potem
ga pa lahko fakulteta za naprej
onemogoci tako, da mu preprosto ne razporedti vec predavanj.
Mislim, da bi bilo bistveno pridobiti pravno mnenje, ki bi povedalo,
koliko je nasa situacija sploh ustavna.
Kajti v primeru, da je protiustavna, je nesmiselno, da postavljamo
parcialne pogoje, ki bi odpravili delcke
krivicne situacije, ce pa je situacija krivicna skoz in skoz in lahko
v celoti pade na ustavnem sodiscu. Tu
bi zelela ponoviti Deanovo misel v rubriki "Nacrt":
"Sam sistem vertikalnih in
horizonatlnih napredovanj pedagoskih delavcev na UL bi verjetno
potreboval pravno presojo. Lestvica habilitacijskih napredovanj po
pravilniku UL je diskriminatorna, saj je osnova za vertikalna
napredovanja uciteljem, medtem ko asistentom predstavlja osnovo zgolj
za horizontalno napredovanje. "
Poleg tega pa vidim problem z delnimi resitvi se v tem, da bi bil
pisan na kozo le predstavnikom
posameznih fakultet. Bistveno je namrec, da predstavljamo asistenti z
uciteljskimi nazivi stevilcno
mocno skupino, ki pa je precej raznolika. Nekateri ogromno predavajo
in so mnenja, da je to tisto,
kar bi moralo pretehtati. Drugi imajo izjemno veliko objav, morda
nekajkrat vec od kolegov na uciteljskih
mestih, in se sklicujejo na raziskovalno odlicnost. Tudi v mnenju o
merilih za napredovanja verjetno nismo enotni
- nekaterim se ne zdijo nic posebnega, saj so posamezne fakultete ze
zdaj imele zaostrene pogoje,
spet drugim se zdi nemogoce doseci toliko raziskovalnih tock in bi
zeleli dati vecji poudarek pedagoski
dejavnosti. Ce se bomo tu prevec zapletali v podrobnosti, bomo dosegli
le neenostnost skupine,
ki jo predstavljamo.
Po mojem je naslednji korak dobiti pravno mnenje. In v kolikor je
zadeva ustavno sporna, bi morali za vse,
ki so dosegli uciteljski naziv po merilih, ki jih je postavila
Univerza sama (!) in vsaj delno opravljajo naloge
ucitelja (predavanja, mentorstva, sodelovanja v komisijah,
pripravljanje programov...), zahtevati, da Univerza
spostuje lastna (!!!) habilitacijska merila in nam dovoli, da v skladu
z njimi vertikalno napredujemo.
Vse, kar je manj kot to, je, da ze kot pogajalsko izhodisce ponujamo
gnil kompromis, pri katerem utegnemo
tako ali tako koncati na koncu.
Lp, Karin
"Sam sistem vertikalnih in
horizonatlnih napredovanj pedagoskih delavcev na UL bi verjetno
potreboval pravno presojo. Lestvica habilitacijskih napredovanj po
pravilniku UL je diskriminatorna, saj je osnova za vertikalna
napredovanja uciteljem, medtem ko asistentom predstavlja osnovo zgolj
za horizontalno napredovanje."
> > Polona Znidarsic Plazl, FKKT UL- Skrij navedeno besedilo -
>
> - Prikaži navedeno besedilo -
me veseli, da se je debata razvnela in da ze padajo tudi konkretni
predlogi.
Bi pa zelela opozoriti na dve stvari:
1. Nasi predlogi za resitev problema ne smejo zahtevati manj ali
kvecjemu enako kot nam pripada
po pravni poti.
2. Paziti moramo, da posamezni predlogi niso pisani na kozo samo ozkim
podskupinam, saj s
tem poleg tega, da ohranjamo krivicnost sistema, tudi slabimo
povezanost in s tem moc skupine,
kateri pripadamo.
Podrobneje. Kolikor sem uspela dobiti pravni vpogled v zadevo, nam ze
sedaj pripada za predavanja
enako placilo kot uciteljem (pripada, ne da ga dobivamo!). To nam
zagotavlja Zakon o delovnih razmerjih,
ki predvideva enako placilo za enako delo ljudi z enako izobrazbo,
delovno dobo... Ce torej zahtevamo
le to, da nas placajo kot ucitelje v tistem delu, ko zares izvajamo
predavanja, po mojem zahtevamo le
to, kar lahko ze danes vsak od nas iztozi na sodiscu. (Druga stvar je
seveda, da verjetno nikogar
ne mika iti na sodisce za to, da iztozi nekaj denarja za nazaj, potem
ga pa lahko fakulteta za naprej
onemogoci tako, da mu preprosto ne razporedti vec predavanj.
Mislim, da bi bilo bistveno pridobiti pravno mnenje, ki bi povedalo,
koliko je nasa situacija sploh ustavna.
Kajti v primeru, da je protiustavna, je nesmiselno, da postavljamo
parcialne pogoje, ki bi odpravili delcke
krivicne situacije, ce pa je situacija krivicna skoz in skoz in lahko
v celoti pade na ustavnem sodiscu. Tu
bi zelela ponoviti Deanovo misel v rubriki "Nacrt":
"Sam sistem vertikalnih in
horizonatlnih napredovanj pedagoskih delavcev na UL bi verjetno
potreboval pravno presojo. Lestvica habilitacijskih napredovanj po
pravilniku UL je diskriminatorna, saj je osnova za vertikalna
napredovanja uciteljem, medtem ko asistentom predstavlja osnovo zgolj
za horizontalno napredovanje. "
Poleg tega pa vidim problem z delnimi resitvi se v tem, da bi bil
pisan na kozo le predstavnikom
posameznih fakultet. Bistveno je namrec, da predstavljamo asistenti z
uciteljskimi nazivi stevilcno
mocno skupino, ki pa je precej raznolika. Nekateri ogromno predavajo
in so mnenja, da je to tisto,
kar bi moralo pretehtati. Drugi imajo izjemno veliko objav, morda
nekajkrat vec od kolegov na uciteljskih
mestih, in se sklicujejo na raziskovalno odlicnost. Tudi v mnenju o
merilih za napredovanja verjetno nismo enotni
- nekaterim se ne zdijo nic posebnega, saj so posamezne fakultete ze
zdaj imele zaostrene pogoje,
spet drugim se zdi nemogoce doseci toliko raziskovalnih tock in bi
zeleli dati vecji poudarek pedagoski
dejavnosti. Ce se bomo tu prevec zapletali v podrobnosti, bomo dosegli
le neenostnost skupine,
ki jo predstavljamo.
Po mojem je naslednji korak dobiti pravno mnenje. In v kolikor je
zadeva ustavno sporna, bi morali za vse,
ki so dosegli uciteljski naziv po merilih, ki jih je postavila
Univerza sama (!) in vsaj delno opravljajo naloge
ucitelja (predavanja, mentorstva, sodelovanja v komisijah,
pripravljanje programov...), zahtevati, da Univerza
spostuje lastna (!!!) habilitacijska merila in nam dovoli, da v skladu
z njimi vertikalno napredujemo.
Vse, kar je manj kot to, je, da ze kot pogajalsko izhodisce ponujamo
gnil kompromis, pri katerem utegnemo
tako ali tako koncati na koncu.
Lp, Karin
"Sam sistem vertikalnih in
horizonatlnih napredovanj pedagoskih delavcev na UL bi verjetno
potreboval pravno presojo. Lestvica habilitacijskih napredovanj po
pravilniku UL je diskriminatorna, saj je osnova za vertikalna
napredovanja uciteljem, medtem ko asistentom predstavlja osnovo zgolj
za horizontalno napredovanje."
>
> - Prikaži navedeno besedilo -
Reply all
Reply to author
Forward
0 new messages