Trenutno stanje

[karin]

Zivjo,

ker je tole prva tema, bi izkoristila priloznost, da malce preverimo
teren. Zanima me namrec, kako imate urejeno na vasih fakultetah glede
placila predavanj, mentorstev ipd. Po pogovorih s kolegi namrec
ugotavljam, da te reci znotraj UL niso poenotene.

Pri nas na FMF je tako, da nam predavanja stejejo v obremenitev vec
kot vaje. Polna obveznost asistenta (z nazivom vis. ucitelja) tako
znasa 10 ur vaj tedensko ali 6 ur predavanj ali kaj vmes, denimo 5 ur
vaj+3 ure predavanj. Sicer pa predavanja niso nikjer dodatno placana.
Ce denimo asistent predava 6 ur tedensko, dobi zato le osnovno placo
asistena z doktoratom. Prav tako niso nikjer nagrajevana mentorstva in
sodelovanja v komisijah za diplomske izpite ipd., kar de facto vse
sodi med delovne naloge na uciteljskem delovnem mestu in ne na
asistentskem.

V praksi je tako, da vsi asistenti, ki imamo uciteljske nazive, vsaj
deloma opravljamo tudi naloge, ki jih nase delovno mesto ne predvideva
(predavanja, mentorstva, clanstva v komisijah). Kako je s tem po
drugih fakultetah?

Lp, Karin

[Anderluh, Marko]

Mislim, da je povsod enako. Na FFA je 100% obremenitev naslednja (letno):

-300 ur vaj
- 120 ur predavanj (št. Študentov nad 120)
-150 ur predavanj (št. Študentov pod 120)

Mejna številka študentov je vprašljiva (moram preveriti), ostalo pa drži.

LP
Marko Anderluh

[karin]

Pa se mi tole dvoje ne zdi enako. Ce razdelim na 30 tednov, dobim 10
ur vaj na teden ali 4 oz. 5 ur predavanj tedensko odvisno od velikosti
skupine. Pa sicer, ali je pri vas imeti vaje res toliko lazje kot
predavati? Se vam zdi ta obtezitev primerna?

Lp, Karin

On 3 okt., 13:37, "Anderluh, Marko" <Marko.Ander...@ffa.uni-lj.si>
wrote:

> Lp, Karin- Skrij navedeno besedilo -
>
> - Prikaži navedeno besedilo -

[Anderluh, Marko]

Ja, razlika med laoratorijskimi vajami in predavanji je kar ustrezna.Ostale obveznosti - mentorstva, članstvo v komisijah in ostalo je kar podobno - moraš biti zraven, vprašajo te ne, če si prost in kar narediš, ker si vajen, da je tako...

LP
Marko

[Marko Dolinar]

Dober dan.

Na FKKT je tako (moj primer), da ure, ki jih odpredavam - teh pa je
okrog pol vseh obveznosti - računajo baje po neki višji tarifi kot če bi
imel samo vaje. Kako je po novih aneksih, še nisem uspel zvedeti, rekli
so mi samo, da bodo narediti tako, da bo zame bolj ugodno (nimam ravno
občutka, da bi bilo prav res ugodno, ker sem ugotovil, da sem v skupini
'par ljudi' (cit. dekan FKKT), ki imamo plačo po novem zajamčeno enako
kot pred aneksi).

Urno pedagoško obveznost mi upoštevajo enako kot na FMF, torej če bi
samo predaval, bi imel samo 6 ur na teden (na smereh, kjer učim, imam
manj kot 60 študentov v letniku), tako pa imam zaradi vaj nekaj več ur,
plus nadobremenitev, ker na katedri nismo polno zasedeni in opravljam še
kakšne vaje več kot je normativ. Seveda pa ne dobim nobenega dodatka za
mentorstva pri diplomskih ali raziskovalnih nalogah, prav tako ne za
članstvo v diplomskih komisijah. Tudi kot mentor MR ne dobim mentorskega
dodatka, ki je sicer s pogodbo določen, a ga menda na fakulteti nikomur
ne izplačajo, ker baje denar od ARRS niti za osnovno plačo MRja in
stroške ne zadošča.

Ali so vaje res enaka obremenitev kot predavanja (Karin) je odvisno od
tega, koliko let si že v poslu in kakšen predmet predavaš, kakšne so
skupine in kakšna so navodila - težko je postaviti nek normativ. Gre pač
preprosto za neko pradavno zmotno predpostavko, da je profesor gospod,
ki si ne more mazat halje v laboratoriju in ima konec koncev zato
asistenta. Ko sem bil pred leti na študijskem obisku na Univ. of
Manchester sem kar debelo gledal, ker je imel profesor vaje, na vajah pa
70 študentov, ki so opravljali ne čisto trivialne eksperimente. Je pa
res, da tam na enega učitelja pride manj predavanj in vaj kot pri nas,
ker imajo očitno v povprečju manj praktičnega pouka v laboratoriju kot
naši študenti.

Marko Dolinar (doc., 38. plačni razred)

[karin]

Tudi meni se zdi, da gre pri vsem skupaj za neke zmotne pradavne
predpostavke, ki so
morda svoj cas celo se imele smisel, potem pa so ga vsekakor
izgubile.

Ena od njih je ze samo mesto asistenta. V osnovni soli so vsi
ucitelji, v gimnazijah so vsi profesorji,
vkljucno s tistimi, ki ucijo telovadbo, mi smo pa asistenti. S tem, da
imamo prakticno vsi vsaj doktorate.
Asistentov brez doktorata prakticno vec ni, saj se kadri izobrazujejo
po sistemu mladih raziskovalcev,
po novem pa bodo to redni studentje tretje (bolonjske) stopnje. In
nekoga, ki je doktoriral, imenovati
asistent je skrajno zaljivo, ce ne ze kar absurdno.

Podobno je z vajami. Kolikor vem, je vsaj v anglosaskem svetu navada,
da profesor oz. predavatelj
ima predmet. Predmet je praviloma razdeljen v predavanja in vaje,
oboje vodi ista oseba, ki
je zato tudi ustrezno placana in ena ura v razredu je ena ura - pa ne
glede na to, ali takrat
predava snov ali pa jo utrjuje na vajah. Kjer je zaradi kolicine
studentov potrebnih veliko skupin, si
seveda pomagajo z asistenti (teaching assistants), ki pa nikakor niso
doktorji znanosti, temvec
podiplomski studentje. Gotovo pa pri nas noben profesor ne bo zelel
imeti vaj pri lastnem
predmetu, dokler bodo te vrednotene nizje kot predavanja.

Lp, Karin

[Marko Dolinar]

V Angliji je profesor vodja vaj pri svojem predmetu - logično, ima pa na
deset študentov enega demonstratorja, ki je iz višjega letnika ali
podiplomec (tako je bilo vsaj v primeru, ki sem ga opisal v prejšnjem
sporočilu). Tak sistem bi zadoščal tudi pri nas, če imajo laboratorijske
vaje podporo tehnika vsaj v stopnji priprave in testiranja reagentov. Bi
lahko to kdo sugeriral tistim, ki se gredo visokošolsko politiko?

Po mojem je dober demonstrator več vreden od slabega asistenta. Slab
asistent (s pogodbo za nedoločen čas) je pravzaprav prej ovira kot pomoč
pri izvedbi predmeta, in to skozi 20 ali 30 generacij. Upam, da jih ni
veliko.

Marko

[Igor Pušnik]

Pozdravljeni

Sam sem po novem sistemu v 37. placnem razredu. Na FE je bil lani za
asistenta z doktoratom in habilitacijo docent (moj primer) upostevan
faktor pri predavanjih 4,7 in pri vajah 4,2. Sicer pa so obremenitve
enake kot drugod (polna obremenitev 10 ur vaj za asistenta in 6 ur
predavanj za ucitelja). Najav za prihodnje leto se ni, tako da ne vem,
kaksni bodo ti faktorji po novem, ce bodo sploh spremenjeni.
Sicer pa asistenti za delovanje v komisijah, mentorstva pri diplomah in
se kaj bi se naslo ne dobimo nicesar. Za ucitelje ne vem. Me pa ne bi
zacudilo, ce kdaj izvem, da so oni za ta ista dela, ki jih v vecini
oddelamo asistenti, tudi placani.

Sam pa ze nekaj casa razmisljam malo drugace in zdi se mi bolj v skladu
z dejansko dobro prakso. Moti me predvsem, da je po zakonu tedenska
obremenitev 40 ur (brez nadur seveda), na univerzah pa imamo asistenti
polno obremenitev 10 ur vaj na teden. Kako pridemo od 10 do 40 ur ni
nikjer tocno doloceno, kaj sele enovito za univerze. Seveda je tu treba
vsteti priprave na vaje, sledenje napredku, mentorstva, sodelovanje v
komisijah itd. Nikakor ne bi hotel, da se doloci, koliko ur tocno na
teden (ali mesec), bi nekdo moral sodelovati na enem izmed nastetih ali
nenastetih segmentov, ker mi pac nismo delavci za tekocim trakom in z
normo. Nase delo je mnogokrat tezko kvantitativno ovrednotiti. Je pa
dejstvo, da morajo rezultati govoriti o kakovosti nasega dela. Zato
predlagam in se bom zavzemal, da je to, o cemer govorimo, zgolj placa iz
naslova pedagoske dejavnosti, ki bi obsegala polovicni delovnik. To bi
nekako tudi sovpadalo z dejanskim stanjem in prakso. Ostali del bi bil
vezan na raziskovalno delo v obliki projektov, ki jih moramo in jih
izvajamo za strokovno napredovanje. Kaj se namrec dogaja? S svojimi
referencami pridobimo in izvajamo projekte, iz katerih si potem zaradi
polne obremenitve ne moremo izplacati denarja. Da ne govorim, da veckrat
dobimo v okviru projektov placane ure po precej visji postavki (npr. 60
EUR namenso za placo in prispevke), kot si jih potem lahko izplacamo.
Moja trenutna osnovna placa je 1937,14 EUR bruto, na katero pride se
dodatek zaradi povecanega obsega dela (4 ure tedensko) 513,36 EUR in
401,49 EUR dodatka zaradi 20 % dopolnilne zaposlitve na projektih ARRS
oziroma v programski skupini. Skupaj z dodatkom za delovno dobo 70,32
EUR in delovno uspešnostjo (2 % ali 37,74 EUR) minus premija dodatnega
pokojninskega (-65,42 EUR) to znese 2895,63 EUR bruto ali 1489,61 EUR
neto. Nekdo bo rekel, da je to lepa placa in strinjam se, da je, ce bi
jo lahko nadgradil z izplacili iz ostalih projektov (evropski,
industrija). In tudi je lepa, ce bi se ukvarjal samo s studenti in enim
projektom na leto. Ce navedeni neto delim s stevilom ur na mesece to
znese 8,56 EUR/uro. Za tak denar ne mores dobiti fusarja, da ti brez
racuna polozi kvadratni meter ploscic. Cene se gibljejo od minimalno 10
EUR/m2 do 20 EUR/m2. Znam polagati tudi ploscice in ironija je, da jih
tudi bom, ko bom zacel graditi hiso. S tem bo zacasno trpela moja
strokovna kariera, bom pa po sedanjih razmerjih placil precej vec
prihranil z lastnim delom, kot bi zasluzil z delom na fakulteti. Ceprav
sem malo iz forme kar se polaganja ploscic tice, ne dvomim, da jih lahko
brez problema v 7 urah dnevno polozim 10 m2. Tako si svojo sedanjo
maksimalno placo z lahkoto prihranim v dobre pol meseca. Brez napora in
stresov. Te misli me preganjajo ze nekaj casa in prav neumno se mi zdi,
da me situacija sili v to. Seveda pa vsi nimajo te moznosti in
sposobnosti. Bi pa bili sposobni s postenim delom na raziskovalnem
podorocju kaj konkretnega prispevati k napredku te drzave, ce bi jim
bilo to le omogoceno. Se enkrat poudarjam, ne kot fiksna placa, temvec
kot variabilni del place na podlagi rezultatov.

Lep pozdrav
Igor Pušnik

--
dr. Igor Pusnik tel: +386 1 4768 224
Laboratory of Metrology and Quality fax: +386 1 4264 633
Faculty of Electrical Engineering igor....@fe.uni-lj.si
Trzaska 25, 1000 Ljubljana, Slovenia, Europe http://lmk.fe.uni-lj.si

[Aljosa Bavec]

Pozdravljeni,
tudi pri nas na MF je podobno z obremenitvijo asistentov kot drugod po
UL. Obremenitev asistenta je 300 ur na leto. MF je izredno specificna,
saj je delo asistenta predklinika drugacno od asistenta klinika. Zato se
bom v nadaljevanju omejil na delo predkliničnih asistentov. Asistent
ponavadi izvaja laboratorijske vaje in je le redno obremenjen s
predavanji. Ce pa ze kdaj izvede predavanje, seveda za to ni placan,
nasprotno, to mora dojemati kot castno opravilo. Kar se pa tice placil
delovanja pri razlicnih komisijah (komisijski izpiti, diplome),
mentorstva pri diplomah, asistenti ne dobimo nic. Drugace pa je pri
mentorstvih pri magisterijih ali doktoratih, kjer nam dekan izplaca
nekaksen avtorski honorar za uspesno opravljen magisterij ali doktorat.

LP
Aljosa Bavec (37. placni razred; enako kot moja zena, ki uci na gimnaziji)

PS: Igor, se priporocam za polaganje ploscic. Ce naucis se mene lahko
odpreva popoldansko obrt in po konkurencni ceni 9eur/m2 nudiva storitev
vsem zainteresiranim.

Igor Pušnik pravi:

--
*******************************************
Doc. dr. Aljoša Bavec
Inštitut za biokemijo
Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Vrazov trg 2, SI 1000, Ljubljana
Slovenija
Tel: + 386-1-543-7659
Faks: + 386-1-543-7641
E-pošta: aljosa...@mf.uni-lj.si
******************************************

[Primoz Moravec]

Zdravo.

K opisu trenutnega stanja bi dodal se to, da se od docenta na
asistentskem mestu pri nas poleg vsega nastetega implicitno pricakuje,
da bo prevzel administrativne zadolzitve na oddelku, poleg tega pa
dela nadure, ce to hoce ali ne (moje povprecje letos je 14 ur / teden,
prosil sem za tocno 10). In to ob skrajno restriktivni zaposlovalni
politiki pa se razmerje st. studentov / pedagoskega delavca je
katastrofalno.

Resitve? V Indiji Koromandiji bi vsem dali uciteljske pozicije. UL ima
tukaj politiko cudnega izvora, po svetu tega ne poznajo (koliko casa
ponavadi potrebujete, da svojim tujim kolegom razlozite svoj status?).
Nas sindikat (NSDUL) se je odzval (kolikor vem) zelo mlacno. To, da se
nic ne dogaja, ustreza univerzi, ne pa nam. Mislim, da bi se morali
postaviti bolj odlocno. Na primer, bela stavka, kjer delamo tocno
tiste stvari, ki so napisane v pogodbah. Ali pa poucevanje v stilu
"malo denarja, malo muzike". Se bolj radikalen bi bil pravi strajk.

Predlogi? Upam, da manj radikalni in bolj perspektivni.

Primoz.

P.s. Jaz tudi znam polagati ploscice. 9 evrov na m^2 je dampinska
cena, ampak sem takoj zraven.

> E-pošta: aljosa.ba...@mf.uni-lj.si
> ******************************************

[Aljosa Bavec]

Definitivno se strinjam z napisanim, tudi skrajne oblike pritiska bi
veljalo uporabiti. Opazarjam pa, da je za stavko potreben sindikat. Kot
pravi Primoz je NSDLU zelo mlacen sindikat in s tem se strinjam. Samo
ideja v razmislek, mogoce bi veljalo razmisliti o ustanovitvi svojega
sindikata po vzoru zdravstvene stroke (zdravniki svojega, sestre
svojega), sindikat visokosolskih asistentov ali kaj podobnega. Verjetno
je na listi kaksen pravnik, ki bi lahko hitro spisal statut in zadevo
uzakonil.

Aljosa

Primoz Moravec pravi:

E-pošta: aljosa...@mf.uni-lj.si
******************************************

[karin]

Dejansko na listi ni pravnikov, ker mi ni uspelo dobiti njihovega
seznama. Bi pa bili vsekakor dobrodosli,
ze zato, da bi preverili, koliko je situacija, v kateri se nahajamo
sploh zakonita. Ce torej kdo pozna koga na
pravnem faksu, ki bi sodil v naso skupino, ga torej prosim, da ga
cimprej lepo povabi, da se nam
pridruzi.

Lp, Karin

[Marjeta]

Porocilo stanja s FGG:

Asistentska obremenitev je 10 ur vaj/teden, dejansko nas je vecina
nadobremenjenih.
Predavanja se asistentu (z nazivom docent) stejejo popolnoma enako kot
vaje - faktor 1:1 pri obremenitvi in placilu. To pomeni: ce bi
predavala 6 ur na teden bi morala za svojo polno asistentsko placo
oddelati se 4 ure vaj. Imamo pac smolo z nepravim delovnim mestom..

Po mojem mnenju je delo predavatelja predvsem odgovornjese - imeti
dobra in aktualna predavanja je vseeno nekaj drugega kot vaditi naloge
s studenti, predavatelj tudi nosi odgovornost za ocene studentov.
Poleg tega pridejo zraven dodatne obremenitve: sestanki, mentorstva,
sestavljanje bolonjskih programov,...

O tem smo nekateri pri nas ze opozarjali dekana (tudi z dokazili, da
temu na drugih fakultetah ni tako), a zaenkrat brez uspeha. Menda
zadeva na UL ni sistemsko urejena, clanice delajo po svoje. UL pa naj
bi pripravljala neka nova Merila, v katerih naj bi bilo to urejeno -
ve kdo kaj o tem??

LP, Marjeta

[GregorGersak]

jaz pa mislim, da je vazno se nekaj
asistenti delamo zase, za laboratorij (oddelek), za profesorja, pa se za en
ali dva EU projekta - to znese najmanj 2 delovni mesti, placani pac z
najvecjo mozno - priblizno 1,2 placo
se je pa pri razmisljanju treba vprasati tudi, kako delamo, oz kako nas
sistem UL sili, da delamo

Primoz je napisal "Ali pa poucevanje v stilu "malo denarja, malo muzike" -
dolgorocno je to v tem obstojecem sistemu edina mozna izbira
Meni se namrec najbolj zalostno zdi pri vsem tem, da je sistem tak, da ni za
dobrega pedagoga/asistenta prav nobene sistemske resitve, ki bi ga za dobro
opravljeno delo nagrajevalo. Kot nagrado seveda mislim denar, s katrerim
potem lahko kušpimo svojim sinkotom Autobote ali pa NinjaZelve. Ok, saj
nihce ne ve, kaj je dobro opravljeno delo, samo v bistvu nas drzava oz UL
cisto nic ne sili, da smo dobri asistenti in da kaj naucimo nase mulce. In
hecno je to, da samo zaradi neke nase moralne drze, osebne castihlepnosti
ali dejstva, da nas vecina (se) verjame v visje poslanstvo visokosolskih
ucitlejev, sploh vaje tecejo tako dobro kot tecejo in ta mali kaj odnesejo.
In na dolgi rok je to eno sranje - ker vsak se prej ali slej utrudi in si
misli, ok, sem asistent za nedolocen cas, doktorat imam, profesor je premlad
za zamenjavo, samo studentov ne smem prevec razjeziti in bom lepo prespal
naslednjih 40 let. RS, ki nas je (tiste, ki smo bili MR) placevala, nima od
nas cisto nic, se vec - smo cisto breme druzbe in se zaviramo razvoj
studentov
to se vidi tudi ob habilitacijskih merilih, kjer je vazno samo stevilo SCI
clankov in citiranost, kaksne druge stvari povezane z realnim svetom pa niso
pomembne (recimo prodaja ideje podjetju, ki s tem zasluzi milijon evrov, ali
pa kaksen hud patent)

skratka, res mi je beden svet, v katerem se matras in delas, dokler si
asistent, in potem komaj cakas, da postanes profesor in zacnes uzivati in ti
matras svoje podanike

ok, tole moje pisanje nima kaksne zveze s placilnimi razredi, samo mene to
poleg cen za ploscicarje in vodovodarje dostikrat jezi
gregor (FE)

----- Original Message -----
From: "Primoz Moravec" <primoz...@gmail.com>
To: "Visokošolski učitelji na mestih asistentov UL"

[andrej...@fs.uni-lj.si]

Živjo,

tudi na FS je večtirna obravnava "docenta na delovnem mestu asistenta
z doktoratom".
Nekateri interni dopisi so naslavljeni npr: asist.dr. Ime Priimek,
doc,
na pogodbah - ki gredo na Univerzo pa pravilno, doc.dr. Ime Priimek,
del. mesto: asistent.
Pa to sploh ni bistveno, opaziš pa takoj.
Kako smo obravnavani, plačani? Za izvedbo predavanj je
"docent na delovnem mestu asistenta z doktoratom" plačan kot docent
(zagotovilo računovodje)
polna obremeintev je 180 ur. Pri nedoseganju polne obremenitve lahko
manjkajoče dopolniš z
vajami po kriteriju za asistenta (asistentsko mesto 300 ur) po tarifi
asistenta, torej primer
kombiniranih izvajanj:
150 ur predavanj (plač-doc) + 50 ur vaj (plač-asist). Dovoljena in
plačana je 20% preobremenitev (pedagoška ali ARRS).

Večji problem se mi zdi nedoločenost obravnave "doc. na del ....", ki
izhaja iz sistemizacije mest na UNI, in je (kot je meni znano)
ukinjen, in nove porazdelitve sredstev (LUMPSUM) po članicah. Prejšnja
sistemizacija je striktno in jasno ločevala delo in mesta (asist, doc,
i.prof in prof.), medtem ko sedanja delitev sredstev po članicah
prepušča odločitev dekanom (vsaka članica ima pač svoja Merila).
Zaradi tolikšne "raznolikosti" smatram, da bi morali razmišljati v
smer, da si plačan po delu, ki ga opraviš in ne po neki (stari)
sistemizaciji (asistent). Mesto "asistent z doktoratom" lahko obstaja,
mora se ga primerno vrednoti, predvideno naj bo za opravljanja (vseh
vrst) vaj.

Če pogledamo sledeč primer, ko visokošolski učitelj z nazivom docent
nima polne obremenitve, bo (za zgornji primer ur) dobil enako plačilo!
NAPAKA: Država uvede (sindikat mlačno sprejme) plačilne razrede!
Čeprav je mesto "Docent na delovnem mestu asistenta z doktoratom"
popoln absurd - je ta "varčevalski" ukrep države vendarle čisto
sprenevedanje. In če že to mesto ostaja naj bo izenačeno kot plačilni
razred docenta!
Še glede novih Meril (prilagam), nikjer nisem zasledil pojma "docent
na delovnem mestu asistenta z doktoratom".

LP, Andrej

[andrej...@fs.uni-lj.si]

[Gregor Anderluh]

Ojla!
Na BF/Oddelek za biologijo meni isto obracunavajo ure kot je opisal Andrej spodaj. Delam pa tudi vse ostalo, kar je bilo ze do zdaj opisano (clanstvo diplomskih, magistrskih in doktorskih komisij; recenzent diplom; clan oddelcne komisije za podiplomski studij; koordiniral pripravo drugostopenjskega bolonjskega studija; etc.- skupaj zagotovo vec kot nekateri kolegi, ki so na uciteljskih mestih z istim nazivom).

Morda bi morali razmisliti kaj naj zahtevamo? Andrej opozarja na nesmiselnost uporabe starih sistematizacij. Ko smo pripravljali nove bolonjske programe, so nam zagotavljali, da normativ 6 ur profesor / 10 ur asistent, ne bo veljal, saj bo bolonjski studij zahteval druge nacine izvajanje in podajanja snovi, drugacno izvajanje predmetov in torej drugacne obremenitve kot smo jih imeli v starih programih (nekje bo vec kontaktnih ur, pri drugih predmetih vec individualnega studentskega dela, itn.). V tem smislu smo nekateri res precej zmanjsali kontaktne obremenitve in uvajali seminarsko delo in druge oblike pouka. Za letosnjo najavo pa vztrajajo pri starih normativih 6/10. Torej bo pri nas kar nekaj ljudi, ki sedaj sploh ne bodo pokriti pedagosko! V bistvu je ze brez novega placnega sistema vsa skupaj ena zmesnjava . Je pri ostalih isto? Menda na Univerzi ze prehajajo na "full cost" model in normative, ki naj bi opredelili tudi ostale oblike dela, ki zdaj niso vkljucene v nase obremenitve, npr. omenjena mentorstva pri diplomah, tutorstvo... Samo vprasanje do kdaj bo to narejeno in se pricelo dejansko uporabljati. Po mojem se moramo, kar hitro, vprasati kaj sploh lahko dosezemo v trenutnem sistemu.

Pri nas je prof. Janko Bozic ze aprila poslal na Univerzo pismo, kjer je opozoril na problematiko asistentov z doktoratom in predlagal, da bi jih obravnavali isto kot kolege na uciteljskih mestih (ga bom prosil, da posreduje kaj je takrat poslal. Zgodilo se je, poglej, poglej, nic! Pristojni v kadrovski službi mu niti odgovorili niso!). Po mojem mora biti to nasa zahteva, da se nas obravnava glede na nazive in isto kot kolege na uciteljskih mestih. Ali, malo slabsa varianta, da se nas uvrsti najvec 1-2 razreda pod uciteljska mesta.

Lep pozdrav
Gregor Anderluh (izr. prof.; 39. razred)

-----Original Message-----
From: visokoolski-uitelji-n...@googlegroups.com on behalf of andrej...@fs.uni-lj.si
Sent: Sat 10/4/2008 12:12 AM
To: Visokosolski ucitelji na mestih asistentov UL
Subject: Re: Trenutno stanje

Zivjo,

tudi na FS je vectirna obravnava "docenta na delovnem mestu asistenta

z doktoratom".
Nekateri interni dopisi so naslavljeni npr: asist.dr. Ime Priimek,
doc,
na pogodbah - ki gredo na Univerzo pa pravilno, doc.dr. Ime Priimek,
del. mesto: asistent.

Pa to sploh ni bistveno, opazis pa takoj.
Kako smo obravnavani, placani? Za izvedbo predavanj je
"docent na delovnem mestu asistenta z doktoratom" placan kot docent
(zagotovilo racunovodje)

polna obremeintev je 180 ur. Pri nedoseganju polne obremenitve lahko

manjkajoce dopolnis z

vajami po kriteriju za asistenta (asistentsko mesto 300 ur) po tarifi
asistenta, torej primer
kombiniranih izvajanj:

150 ur predavanj (plac-doc) + 50 ur vaj (plac-asist). Dovoljena in
placana je 20% preobremenitev (pedagoska ali ARRS).

Vecji problem se mi zdi nedolocenost obravnave "doc. na del ....", ki

izhaja iz sistemizacije mest na UNI, in je (kot je meni znano)

ukinjen, in nove porazdelitve sredstev (LUMPSUM) po clanicah. Prejsnja
sistemizacija je striktno in jasno locevala delo in mesta (asist, doc,
i.prof in prof.), medtem ko sedanja delitev sredstev po clanicah
prepusca odlocitev dekanom (vsaka clanica ima pac svoja Merila).
Zaradi toliksne "raznolikosti" smatram, da bi morali razmisljati v
smer, da si placan po delu, ki ga opravis in ne po neki (stari)

sistemizaciji (asistent). Mesto "asistent z doktoratom" lahko obstaja,
mora se ga primerno vrednoti, predvideno naj bo za opravljanja (vseh
vrst) vaj.

Ce pogledamo sledec primer, ko visokosolski ucitelj z nazivom docent
nima polne obremenitve, bo (za zgornji primer ur) dobil enako placilo!
NAPAKA: Drzava uvede (sindikat mlacno sprejme) placilne razrede!
Ceprav je mesto "Docent na delovnem mestu asistenta z doktoratom"
popoln absurd - je ta "varcevalski" ukrep drzave vendarle cisto
sprenevedanje. In ce ze to mesto ostaja naj bo izenaceno kot placilni
razred docenta!
Se glede novih Meril (prilagam), nikjer nisem zasledil pojma "docent

[karin]

Tale merila, ki jih je prilepil Andrej so res zanimivo branje. Poleg
tega, da nikjer ne omenjajo docentov na mestih asistenta, tudi nikjer
ne govorijo o predavanjih, mentorstvih in clanstvih komisij za
asistente. Medtem ko, zanimivo, govorijo o vajah za vis. ucitelje. Ki
pa se ne obtezijo z 6:10, ampak - spet zanimivo - z 2.5:3 oz 5:6. Kar
pomeni, da je profesorjeva polna pedagoska obveznost 36/6 oz malo cez
7 ur VAJ!

Vse to pomeni, da morebitno pomanjkanje ur predavanj ne more biti
razlog, da se ne sistematizira delovno mesto ucitelja - saj lahko tudi
ti vodijo vaje; se toliko bolj pa, ce upostevamo se potrebo oddelka po
clanih komisij in mentorjih. Edina legalna moznost za dvozivko, ki
opravlja malo tega malo onega se tako zdi, da se njeno delovno mesto
sistematizira kot mesto visokosolskega ucitelja, potem se pa morebitne
vaje ustrezno obtezi. Sicer pa: zahtevati moramo, da se nas izenaci z
visokosolskimi ucitelji tako po placi, po zahtevani obremenitvi
(oziroma po obtezitvi vaj/predavanj) in po moznosti napredovanja (tj.
napredovanje v visji naziv spet prinese izenacitev z ustreznim nazivom
na uc. delovnem mestu). Ali to pomeni dejansko nastavitev na mestu
ucitelja ali pa se da to doseci kako drugace, pa je verjetno
drugotnega pomena.

Lp, Karin

On 4 okt., 00:43, "Gregor Anderluh" <gregor.ander...@bf.uni-lj.si>
wrote:

>  winmail.dat
> 7 1KPrikažiPrenesi- Skrij navedeno besedilo -

[Aljosa Bavec]

Karin,
bojim se, da ce zelimo uveljaviti take zahteve (izenacitev plac z
visokosolskimi ucitelji) moremo zadevo pogledati cisto iz ekonomskega
vidika. Izracunati za koliko se poveca masa plac visokosolskim
asistentom z doktoratom, ce se place izenacijo. In predlagati resitev,
od kje naj se vzame denar za kritje razlike v placah. Pa verjetno se kaj.

LP
Aljosa



karin pravi:

--

[karin]

Aljosa,

seveda to ni nekaj, kar bi univerza z veseljem sprejela. Mislim pa, da
bi mi morali dokazovati, da nam to pravno formalno pripada (tukaj bi
prisli prav kaksni kolegi s pravne fakultete), kako stvar realizirati
pa naj razmislja delodajalec. Sicer pa imam vsaj na nasi fakulteti
vtis, da denar niti ni glavni problem. Kar nekako jim ni do tega, da
bi nas izenacili.

Karin

> --- Skrij navedeno besedilo -

[Janko Božič]

Spoštovani kolegi,

Menim, da so predlagana merila UL kar dobro izhodišče. Rešitev
položaja univerzitetnih učiteljev na delovnem mestu asistenta vidim
najbolje v tem, da nam izdajo nove odločbe o zaposlitvi na delovno
mesto univerzitetnega učitelja. Res je, da bodo hudi problemi
zagotoviti zadostna sredstva za izplačilo plač. Morda so v tem primeru
tudi ogrožena delovna mesta? Iz razprave je vsekakor razvidno, da smo
vsi prizadeti kvečjemu delovno preobremenjeni in s tega vidika naša
delovna mesta ne bi smela biti ogrožena.

V pogovorih z vodstvom UL je potrebno izpostaviti naš doprinos k
raziskovalnemu in razvojnemu delu na Univerzi, ki je vsaj enakovreden
drugim univerzitetnim učiteljem in tudi priložnost Univerze, da z
relativno velikim potencialom še poveča raziskovalno in razvojno
dejavnost. Verjetno bo morala najti Univerza tudi način, da si poveča
financiranje s strani države tudi na račun kvalitetnega IRd (predlog
pravilnika) in ne le na osnovi števila študentov. Morda že kaj teče v
tej smeri? Potem ne bi več smel biti problem denarja za naše plače.
Menim, da je trenutno naš položaj dejansko pravno sporen (verjetno
res, kot je že bilo zapisano, tudi ustavno sporno) in bolje je, da UL
ta problem čim prej začne reševati. Če se med nami ne najdejo kolegi
pravniki, bo potrebno poiskati pravno pomoč izven Univerze. Upam, da
še prej zdramimo Univerzo v zadostni meri, da ne bo potrebno poseči po
taki pomoči.

Morda bi res rabili svoj sindikat, izključno za dosego sprememb odločb
o zaposlitvi v rang univerzitetnega učitelja, če nam to olajša
pogajanja ali je to celo potrebno za ustrezna pogajanja. Tu v tej
skupini še nisem zasledil, kakega formalnega odgovora z rektorata
Univerze.

Lep pozdrav,

Janko Božič,
BF, Oddelek za biologijo

P.S. Moj star predlog iz aprila 2008 sem spravil med dokumente za
arhiv. Moj trenutno mnenje pa je v tem sporočilu.

[Marko Dolinar]

... in če bo razprava širša, bi bilo dobro tudi spomniti na plačna nesorazmerja med primerljivimi delovnimi mesti na raziskovalnih inštitutih - tam so ljudje s ~ enakimi izvolitvenimi pogoji, primerljivo bibliografijo in morda za povrh še s habilitacijo v isti pedagoški naziv lahko uvrščeni v višji plačni razred kot kolegi na univerzi na učiteljskih delovnih mestih (kaj šele mi na asistentskih). Za uradnike je mogoče 'asistent z doktoratom' na univerzi ali na inštitutu 'ista stvar', vendar ni logično že to, da lahko na inštitutu z leti, torej ne glede na doseganje višjih pogojev, napreduje za 10 razredov, na univerzi pa le za 5, razen tega pa na inštitutih ni omejeno število mest za višje nazive (tako kot na univerzi). Če dosežeš pogoje, te izvolijo v naziv in plačajo po pravilih, na univerzi pa te izvolijo, plačajo pa po domače.

Primerjava iz Kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov (http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/DPJS/pdf/urejen_katalog.23092008.pdf):

del. mesto 699 asistent z doktoratom: pl. razred 36-41
del. mesto 720 visokošolski uč. - docent: 43-48
del. mesto 719 visokošolski uč. - izr. prof.: 46-51
del. mesto 720 visokošolski uč. - redni prof.: 50-55

del. mesto 1870 asistent z doktoratom: pl. razred 36-46
del. mesto 1876 znanstveni sodelavec: 43-53
del. mesto 1875 višji zn. sodelavec: 46-56
del. mesto 1877 znanstveni svetnik: 50-57

zgolj kot zanimivost:
del. mesto 1800 bibliotekar z doktoratom: 44-49
del. mesto 1999 bibliotekar z dr. - svetnik: 42-47
del. mesto 1998 bibliotekar z dr. - višji svetnik: 44-49
del. mesto 1997 bibilotekar svetnik: 49-57

del. mesto 1796 arhivist z doktoratom: 39-44
del. mesto 1795 višji arhivist z dr.: 41-46
del. mesto 1794 arhivist z dr. - arh. svetovalec: 42-47
del. mesto 1793 arhivist z dr. - svetnik: 44-49
del. mesto 1792 arhivist svetnik: 49-57
(primerjivo tudi s kustosi)

Pri habilitacijah na UL bi opozoril še na eno zanimivo, pa mogoče malo perverzno interpretacijo, ki sem jo slišal pri nas (in jo tukaj malo poenostavljam): No, saj v bistvu pa vam asistentom delamo uslugo, ko vam dovolimo habilitacijo v višji naziv, čeprav  smo vas zaposlili za opravljanje vaj in pravzaprav učiteljske habilitacije sploh ne bi potrebovali. Zdaj bi pa radi še plačo za nekaj, česar ne rabimo - to pa tako ne bo šlo.


Marko Dolinar
FKKT

[Aljosa Bavec]

Opozoril bi se na eno zadevo in to je, da se mogoce prevec primerjamo z
visokosolskimi ucitelji na uciteljskih mestih in premalo z ostalimi
pedagoskimi delavci v javnem sektorju. Eden od zelo mocnih argumentov
urejanja nasega statusa znotraj pedagoske sfere je primerjava z
gimnazijskimi ucitelji. Pri tem vidimo, da ucitelj svetnik, ki nima
doktorata znanosti preseze za dva placna razreda asistenta z doktoratom.
Kar pa je po moje nesprejemljivo. Da so zadeve se bolj absurdne pokaze
primerjava z vzgojitelji, ki nas prav tako gladko presezejo in celo
nekaksni organizatorji solske prehrane (nepedagoski delavci) so pred
nami. Taksnih absurdov je se pa se in si jih lahko ogledete v priponiki
"Urejen_katalog.23092008".

865 D027029 UČITELJ VII/1 1 UČITELJ SVETNIK 38-43
866 D027029 UČITELJ VII/1 2 UČITELJ SVETOVALEC 35-40
867 D027029 UČITELJ VII/1 3 UČITELJ MENTOR 33-38
868 D027029 UČITELJ VII/1 4 UČITELJ 30-35

893 D027036 VZGOJITELJ (V DIJAŠKEM DOMU, DOMU ZA UČENCE,VZGOJNEM ZAVODU)
VII/1 1 VZGOJITELJ SVETNIK 38-43
894 D027036 VZGOJITELJ (V DIJAŠKEM DOMU, DOMU ZA UČENCE,VZGOJNEM ZAVODU)
VII/1 2 VZGOJITELJ SVETOVALEC 35-40
895 D027036 VZGOJITELJ (V DIJAŠKEM DOMU, DOMU ZA UČENCE,VZGOJNEM ZAVODU)
VII/1 3 VZGOJITELJ MENTOR 33-38
896 D027036 VZGOJITELJ (V DIJAŠKEM DOMU, DOMU ZA UČENCE,VZGOJNEM ZAVODU)
VII/1 4 VZGOJITELJ 30-35

820 ORGANIZATOR ŠOLSKE PREHRANE SVETNIK 38-43
821 ORGANIZATOR ŠOLSKE PREHRANE SVETOVALEC 35-40
822 ORGANIZATOR ŠOLSKE PREHRANE MENTOR 33-38
823 ORGANIZATOR ŠOLSKE PREHRANE 30-35


LP
Aljosa


Marko Dolinar pravi:

> ... in če bo razprava širša, bi bilo dobro tudi spomniti na plačna
> nesorazmerja med primerljivimi delovnimi mesti na raziskovalnih
> inštitutih - tam so ljudje s ~ enakimi izvolitvenimi pogoji,
> primerljivo bibliografijo in morda za povrh še s habilitacijo v isti

> pedagoški naziv /lahko/ uvrščeni v višji plačni razred kot kolegi na

--
*******************************************
Doc. dr. Aljoša Bavec
Inštitut za biokemijo
Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Vrazov trg 2, SI 1000, Ljubljana
Slovenija
Tel: + 386-1-543-7659
Faks: + 386-1-543-7641

E-pošta: aljosa...@mf.uni-lj.si
******************************************

[Žnidaršič Plazl, Polona]

Vsekakor so kljucna izhodisca razprav povsem utemeljena in res samo tistim, ki nocejo videti, ni jasno, da smo na UL razvrsceni po povsem neprimerljivih kriterijih, tako glede na pedagosko sfero (gled pismo Aljose), kot glede znanstvenih institucij (pismo Marka Dolinarja). In tu se priblizamo srzi problema: kdo in kako je sploh uvrscal zaposlene na UL v placne razrede. Prav gotovo pri tem niso sodelovali ljudje, zaposleni na mestih asistentov. Kot tudi ne sodelujemo pri nobenih drugih odlocitvah – pri nas nas ne povabijo niti na »kolegij« katedre, kjer odlocajo o kljucnih stvareh, da o senatu sploh ne govorim... Sodim namrec na isto fakulteto kot Marko Dolinar (FKKT), ki je odnos profesorjev do nas ze zelo lepo ponazoril (»No, saj v bistvu pa vam asistentom delamo uslugo, ko vam dovolimo habilitacijo v višji naziv, čeprav  smo vas zaposlili za opravljanje vaj in pravzaprav učiteljske habilitacije sploh ne bi potrebovali. Zdaj bi pa radi še plačo za nekaj, česar ne rabimo - to pa tako ne bo šlo«), bi pa bilo o sikaniranju lahko napisanih se na stotine zgodb, pa tu ni prostor za to. Morda se drobna dodatna ponazoritev glede obremenitev: ko letos ze drugo leto zapovrstjo docenti na nasi katedri dobivamo po 520 (!) ur letnih obremenitev, nam predstojnik lepo pojasni, da nam jih lahko placajo pac le 380, glede predavanj pa naj bomo pocasceni, da jih sploh lahko izvajamo... Pa pustimo anomalije...

 

Bojda so glede moznosti soodlocanja izjema pravniki, ki avtomaticno z docenturo dobijo mesto v senatu. Morda je se kje drugje podobno? Pri nas je, kot receno, vloga asistentov z uciteljskimi nazivi pri odlocanju zminimizirana, zato pa je seveda toliko laze z nami manipulirati. In razvrscanje v placne razrede je le pika na i pri celotni zgodbi. Na zalost pa me skrbi, da je vse skupaj analogno postavljanju meril za napredovanja. Tisti, ki so ze na pozicijah kocevskih medvedov (in ki v kar nekaj primerih po teh novih merilih niti ne bi prisli do obstojecih nazivov), so si pri novih placah odrezali najvecji kos pogace. Ostale pa so morali razvrstiti v dovolj nizke razrede, da denarja za njih ne zmanjka. Tukaj imamo na zalost (ponovno) nasprotnike znotraj same maticne institucije, povrhu pa se bojim, da UL tudi pri zagotavljanju svoje avtonomnosti in sredstev za place, ki bi olajsali dvig nasih placnih razredov, v zadnjem casu ni prevec uspesna. Lep primer je podcenjujoce kandidiranje za mentorje MR, kjer nas kljub 0.2 FTE odobrenega casa in sredstev za raziskovalno delo dajejo na isto reseto kot kolege na institutih, ki za to porabijo svoj celoten cas in bi morali potemtakem napisati 5krat toliko clankov (ki so na zalost edino merilo, pa tudi o tem raje ne bi, ker ni tukajsnja tema...).

 

Vsekakor podpiram medijsko podprto resevanje problematike. In tako kot Marko verjamem, da se da premikati tudi tako rigidne strukture, kot je UL, ce se bomo zdruzeno lotili problema.

Lep pozdrav,

Polona

 

 

Dr. Polona Znidarsic Plazl, Assist. Prof.

Faculty of Chemistry and Chemical Technology

University of Ljubljana

Askerceva 5

SI 1000 Ljubljana

Slovenia

--------------------------------------------------

tel: +386 1 2419 533

fax: +386 1 2419 530

e-mail: polona.z...@fkkt.uni-lj.si

 

---

[Marko Dolinar]

V svojem prvem sporočilu sem napisal, da ne dobivam mentorskega dodatka.
Moram se popraviti - pri petkovi plači sem prvič (v dveh letih) dobil
mentorski dodatek. Sicer piše, da je to 31 ur, za kar sem dobil 40,76
EUR neto, ampak verjetno gre za 3,1 uro (?) - kdo ve, kako so do tega
obsega prišli.

Če kdo je mentor in tega dodatka ni dobil, se verjetno lahko pritoži,
saj si težko predstavljam, da naša fakulteta v preteklosti ni imela
denarja za izplačilo tega dodatka, zdaj pa bi ga naenkrat dobila.

Kar se tiče sodelovanja asistentov z doktoratom pri odločanju znotraj
katedre (pismo Polone Plazl), pa je verjetno precej odvisno od
organizacije in hierarhičnih odnosov na katedri. Naša je majhna in se ne
smem pritožiti, saj sem večinoma zraven, ko gre za kaj pomembnejšega. Je
pa res, da kolegice asistentke, ki nimajo docenture, ostajajo 'samo'
asistentke in jih predstojnica ne 'obremenjuje' s soodločanjem, kadar
jih res ne potrebuje.

Marko
FKKT

[Gregor Anderluh]

Ojla!
Na Oddelku za biologijo/BF je mentorski dodatek 22 ur, jaz imam dva MRja (44 ur), dobim 74 EUR neto (blazna urna postavka ne?), tako da sva tukaj nekje Marko.

Smo pa vsi, ki smo izvoljeni v uciteljske nazive, ne glede na to katero delovno mesto zasedamo, clani oddelcnega senata in soodlocamo o delovanju oddelka. Vsaj to. Na splošno se mi zdi, da tudi ostali izvoljeni asistenti z doktoratom na Oddelku lahko tvorno sodelujejo pri delovanju kateder in nas tudi starejši kolegi na uciteljskih mestih vecinoma podpirajo v negodovanju in zahtevah.

A bi sestavili en iniciativni odbor, z npr. vsake fakultete en zainteresiran ali kaj podobnega, in pocasi zaceli sestavljati zahteve?
Lep pozdrav
Gregor


-----Original Message-----
From: visokoolski-uitelji-n...@googlegroups.com on behalf of Marko Dolinar
Sent: Mon 10/6/2008 4:07 PM
To: visokoolski-uitelji-n...@googlegroups.com
Subject: [vis_uc-asist] Mentorski dodatek


V svojem prvem sporocilu sem napisal, da ne dobivam mentorskega dodatka.
Moram se popraviti - pri petkovi placi sem prvic (v dveh letih) dobil
mentorski dodatek. Sicer pise, da je to 31 ur, za kar sem dobil 40,76

EUR neto, ampak verjetno gre za 3,1 uro (?) - kdo ve, kako so do tega

obsega prisli.

Ce kdo je mentor in tega dodatka ni dobil, se verjetno lahko pritozi,
saj si tezko predstavljam, da nasa fakulteta v preteklosti ni imela
denarja za izplacilo tega dodatka, zdaj pa bi ga naenkrat dobila.

Kar se tice sodelovanja asistentov z doktoratom pri odlocanju znotraj

katedre (pismo Polone Plazl), pa je verjetno precej odvisno od

organizacije in hierarhicnih odnosov na katedri. Nasa je majhna in se ne
smem pritoziti, saj sem vecinoma zraven, ko gre za kaj pomembnejsega. Je

pa res, da kolegice asistentke, ki nimajo docenture, ostajajo 'samo'

asistentke in jih predstojnica ne 'obremenjuje' s soodlocanjem, kadar