pobuda iz mariborske univerze-Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Irena Ban
Ze v septembru smo pisali SVIZ-u in ministru Virantu o nasi uvrstitvi.
Predlagali so nam, da napisemo predlog in ga posljemo, kar smo tudi
storili. Posiljam predlog , ki ga je podprla tudi ljubljanska fakulteta
za kemijo in kemijsko tehnologijo!
Lp
--
________________________________________________________________________
dr. Irena Ban
Assistant Professor
Faculty of Chemistry and Chemical Engineering
Smetanova 17, SI-2000 Maribor, Slovenia
phone: ++386 2 2294 417
fax: ++386 2 2527 774
e-mail: iren...@uni-mb.si
http://atom.uni-mb.si/index.html
________________________________________________________________________
Simon Sirca
natanko nekaj takega (i.e. izenacitev ASD = ZS in razcep naziva ASD
na tri stopnje doc, izr, red) sem pred casom predlagal sindikalistu
NSDUL Sajovicu, pa se je samo krizal, kaksna revolucija bi to bila.
Podobno se je nekaj izmotaval dekan FMF, medtem ko se meni zdi to nekaj
povsem ocitnega in plavzibilnega. Mislim, da bi se morali zediniti
okrog natancno takega predloga in z njim enotno nastopiti navzven,
najbolje - brez heca - s pomocjo poptv, ce so nas pripravljeni poslusati.
Ping pong z nasim sindikalistom, univerzo, predvsem pa nase interno
razglabljanje o mentorskih dodatkih in urnih postavkah, je samo
disipacija energije, ki lahko brez jasnega rezultata traja mesece ali leta.
Najprej je treba doseci min(ASD) = min(ZS), in to lahko naredi ministrstvo,
ce bodo tudi sindikalisti tako trobili, potem pa se gremo lahko fine-tuning.
Lep pozdrav,
Simon Sirca
--
doc. dr. Simon Sirca
Dept of Physics, University of Ljubljana Tel: +386 1 4766-574
Jadranska 19 Fax: +386 1 2517-281
1000 Ljubljana, Slovenia
Marko Dolinar
mislim, da vseeno ne moremo zahtevati preproste izenačitve AsD
(asistentov z doktoratom) z ZSo (znanstvenim sodelavcem), ker to v
resnici ne bi pomenilo izenačitve med pedagoškimi in raziskovalnimi nazivi.
Na raziskovalnem področju si sledijo delovna mesta z doktoratom takole:
asistent z doktoratom (mislim, da je to nekdanji podoktorski sodelavec)
- ZSo - višji ZSo - zn. svetnik
torej tudi na inštitutih so ljudje vsaj ~2 leti postoci in so uvrščeni
najprej v 36. plačni razred. Predlagam, da ostane tako tudi na
univerzah, vendar s tem, da se izenači napredovanje znotraj plačnega
razreda. Trenutno lahko na inštitutih napredujejo AsD do 46. p.r., na
univerzah pa samo do 41. p.r.
V visokem šolstvu so trenutno delovna mesta:
AsD - docent - izredni prof. - redni prof.,
torej je vertikalno napredovanje možno v 4 stopnjah, tako kot na
inštitutih in izvolitvena obdobja so prav tako v glavnem enaka (edino,
vsaj včasih, so postdoce preverjali po 2 letih od doktorata, ali imajo
pogoje za ZSo-ja).
Torej osnovna formula ni napačno zastavljena - nelogično je edino, da
lahko znotraj posameznega naziva horizontalno napredujejo v znanosti
bolj kot v visokem šolstvu.
Če bi hoteli zagotoviti primerljivost nazivov in delovnih mest, bi
morali na univerzi ravnati enako kot na inštitutih - torej ko v
izvolitvenem postopku dokažeš, da izpolnjuješ pogoje za višjo uvrstitev,
jo tudi dobiš in s tem preideš v višji plačni razred. Docenti bi se
torej izenačili s ZSo-ji, izredni profesorji z višjimi ZSo-ji. Lahko, da
je to za koga bogokletno, ampak po mojem je edino logično (se strinjam s
Simonom). Če smo dosegli pogoje za docenturo, smo jih na osnovi dela.
Mogoče res ne nujno na pedagoškem področju s predavanji, zato pa z več
vajami, ob tem pa smo morali izkazati tudi pomembne raziskovalne rezultate.
V primeru, da taka rešitev ne bi bila sprejemljiva za drugo stran, bi
bilo morda mogoče sprejeti uvedbo vmesnih plačnih razredov tako, kot so
to predlagali na UM (Irena) - predlagam za razpravo tudi plačne razrede,
ki sem si jih izmislil sam. [V oklepajih so obstoječi plačni razredi, ki
so navzgor izenačeni s primerljivimi v znanosti.]
[AsD: 36-46]
AsD-docent: 41-51
[docent: 43-53]
AsD-izr. prof.: 44-54
[izr. prof.: 46-56]
AsD-redni prof.: 48-55
[redni prof.: 50-57]
Predlagam torej, da AsD v ustreznih nazivih začenjo dva plačna razreda
pod kolegi, ki so na učiteljskih delovnih mestih. Vendar bi pri tem
postavil pogoj - to je, da AsD z učiteljsko habilitacijo, ki je nosilec
predmeta z vsaj 5 KT ali ki opravi več kot tretjino normativa s
predavanji, ne more biti na asistentskem delovnem mestu.
Kaj pravite na ta dva alternativna predloga? Če skrajšam:
A: popolna primerljivost plačnih razredov z znanostjo takoj ob izvolitvi
v ustrezen učiteljski naziv
B: prilagojena lestvica z vmesnimi delovnimi mesti v okviru AsD
Marko Dolinar
FKKT UL
Lah, Nina
Delno se lahko z Markom strinjam, ne pa povsem,
ker s to razporeditvijo razredov posežemo tudi v razrede učiteljev, ki učiteljska mesta zasedajo.
Primer: AsD z nazivom izredni profesor ne more štartati v 46. plačnem razredu, ker je tja uvrščen
tudi izredni profesor, ki to mesto tudi zaseda (in to delo tudi opravlja).
Menim, da bi bila najpravičnejša plačna politika sledeča:
Za enako delo bi morali biti enako plačani. To pomeni, če opravljamo vaje smo vsi enako plačani, ne glede na to, kaj smo po izobrazbi oz. nazivu. Razlika pa je, da je nekdo že doktor in ima celo učiteljski naziv, zato bi
morali seveda prejemati plačilo v obliki dodatka. Docent toliko, izredni prof. malo več in redni profesor seveda
še nekaj več. Enako tudi na učiteljskih mestih. Tako ne bi prišlo do anomalij ali prekrivanj razredov,
ob enakem delu in enakem nazivu bi bili vsi enako plačani. Tisti z daljšo delovno dobo seveda malo več
zaradi dodatka za minulo delo.
Iluzija (in tudi nepravično bi bilo) je misliti, da lahko asistentje z učiteljskimi nazivi brez mesta prejemamo
enako kot tisti z mesti. Seveda pa se nikakor ne bi smelo dogajati to kar se sedaj, da smo uvrščeni
nižje kot kolegi brez nazivov.
Ob debati o habilitacijskih merilih pa sledeče:
na nesmiselnost razvrščanja bi pokazali, če bi vsi z nazivi, ki so nam bili podeljeni za dobo 5 let, ponovno zaprosili
za naziv asistenta! Ta bi nam veljal tri leta, učiteljskega pa bi nam tudi ne mogli vzeti! Tako bi zaradi ponovne izvolitve v naziv asistenta napredovali za en razred (?). Zaenkrat nikjer nisem našla člena, ki bi ti onemogočal,
oziroma ki bi govoril o tem, da če zaprosiš še enkrat za nižji naziv, višjega izgubiš. Saj je bil podeljen za 5 let,
in če si ravno na začetku te dobe, bi po mojem to lahko naredil.
S tem bi jasno dali vedeti, da je obstoječi način razvrščanja nonsense. In tudi nova merila tega ne spreminjajo,
ker je ponovno habilitacijska doba asistenta 3 leta, docenta pa 5 let. Sama osebno nikoli ne bom mogla doseči
41. plačnega razreda, bi ga pa hitro, če ne bi imela učiteljskega naziva....
Nina Lah (UL FKKT)
________________________________
marko.a...@ffa.uni-lj.si
Nisem prepričan, da nas ta delitev pripelje do končne rešitve
problema. Kolikor razumem celotno problematiko, ne gre samo za
nepravično uvrstitev v plačne razrede zaradi naziva, temveč tudi/
predvsem neustrezno uvrstitev zaradi opravljenega dela. O tem smo že
veliko pisali prej. Primer: asistent z doktoratom - docent opravlja
dejansko "le" funkcijo asistenta (vodenje eksperimentalnih vaj) - v
tem primeru je deležen plačila za to delovno mesto. Lahko napreduje v
habilitacijskem smislu, a je plačilo vezano na delo, ki ga opravlja,
sicer imamo lahko primere habilitiranih profesorjev, ki vodijo le
vaje, plačani so pa zaradi habilitacijske stopnje.Tako odpiramo pot
"večnim" asistentom, za kar se osebno ne zavzemam. Funkcija in plačilo
učitelja mora biti vezano na opravljeno dolžnost. Problem nastopi
takrat, ko oseba z enakim nazivom (asistent z doktoratom - docent) že
izvaja predavanja, je mentor in opravlja dela v raznih komisijah.
Takrat opravlja delo, za katerega ni plačan. Rešitev tega problema
vidim samo v sistematizaciji novih delovnih mest - če se pojavi
potreba po novem delovnem mestu (na osnovi zelo grobega pavšala:
učitelj/št študentov), potem UL ali UM morata zagotoviti ustrezno
mesto in pika. Zaradi tega ministrstvo po moji presoji ni prava
inštanca za pogovore, temveč je to UL ali UM.
Seveda so na raziskovalnih inštitutih plačani glede na habilitacijo in
to nesorazmerno glede na nas, torej pedagoške delavce. Osebno menim,
da gre za posledico ministrovanja dr. Zupana, katerega korenine sežejo
na Kemijski inštitut v LJ (raziskovalec!). Izvirni greh je bil storjen
s krivično opredelitvijo plačilnih razredov znanstvenih delavcev glede
na pedagoške delavce. Torej, strinjam se, da smo asistenti v osnovi
prenizko postavljeni, zato podpiram izravnavo z ZSo, od tod naprej pa
Virant (in njegovi nasledniki) najbrž niso prava inštanca za
pogajanja.
Ali pač? Kaj menite?
doc. dr. Marko Anderluh
FFA UL
> 12 1KPrikažiPrenesi
Igor Pušnik
prav zadnje, kar si zapisala, sem razmisljam med pravkar koncanim
akademskim zborom na Fakulteti za elektrotehniko. Da bi takoj zaprosil
za habilitacijo za asistenta in takoj napredoval, hkrati pa po dveh
letih nadaljevati z napredovanjem do izrednega profesorja. Takrat namrec
moram itak zaprositi za habilitacijo. Sicer pa se strinjam s tvojim
pismom v celoti.
Dober predlog je bil, da se pogodbe pri projektih loci od pedagoske
pogodbe o zaposlitvi. Tako bi se lahko 20% dodatek za dopolnilno delovno
razmerje povecal glede na visjo izhodiscno (raziskovalno) placo.
Prav tako je predlog, da se evropske projekte (okvirni programi,
strukturni skladi, kohezijski sklad), projekte ARRS uvrsti med tiste
projekte, za katere po uredbi vlade lahko prejmes do 50 % osnovne place
(sedaj do 20 %). Moram reci, da sem kupil informacijo, da ta uredba ze
velja. Eno sem sicer nasel v uradnem listu, vendar ne omenja teh 50 %.
Po mojem obcutku in informacijah, ki sta jih podala dekan in tajnik
fakultete, se nekaj v pravi smeri dogaja. Dejstvo pa je, da smo v
pogajanjih bili prevec mlacni. Me prav zanima, kako se je sploh pogajalo
o placnih razredih v visokem solstvu. Sedaj ne preostane drugega kot
argumentirana borba. Pa ne zato, da bi komu kaj vzeli, ampak da si
izborimo pravico, da si na podlagi uspesnosti lahko izplacamo vec. Ne
delajmo si utvare, da bo z novo vlado kaj drugace. Glede na trenutno
situacijo v svetu, ki je prakticno ni pricakoval nihce, tudi nova vlada
ne bo pristala na povecanje javne porabe. Kar je prav. Upam pa, da bodo
javno upravo naredili bolj ucinkovito in manj potretno. Mi pa si brez
vecjega ustvarjenega prihodka, ne bomo mogli dodatno deliti nicesar.
Prav pa bi bilo, da ce smo sposobni dodatno nekaj ustvariti, da imamo
zakonske moznosti to tudi izplacati brez nacinov, ko delas firme, preko
katerih potem peljes projekte in podobno. To je tudi kraja in zloraba
univerze, kajti zavedati se moramo, da projekte ne pridobivamo kot
posamezniki, pa ceprav smo se tako sposobni. Tako naj tudi univerza
oziroma fakulteta dobi svoj delez. To pa je ze stvar druge debate.
Lep pozdrav
Igor Pušnik (FE)
> *From:* visokoolski-uitelji-n...@googlegroups.com
> *To:* visokoolski-uitelji-n...@googlegroups.com
> *Subject:* [vis_uc-asist] O izenacitvi placnih razredov
dr. Igor Pusnik tel: +386 1 4768 224
Laboratory of Metrology and Quality fax: +386 1 4264 633
Faculty of Electrical Engineering igor....@fe.uni-lj.si
Trzaska 25, 1000 Ljubljana, Slovenia, Europe http://lmk.fe.uni-lj.si
Marko Dolinar
v mojem predlogu, da bi morda uvedli nove plačne razrede za AsD, ne
vidim nobenega konflikta z učiteljskimi delovnimi mesti...
> Delno se lahko z Markom strinjam, ne pa povsem,
> ker s to razporeditvijo razredov posežemo tudi v razrede učiteljev, ki učiteljska mesta zasedajo.
> Primer: AsD z nazivom izredni profesor ne more štartati v 46. plačnem razredu, ker je tja uvrščen
> tudi izredni profesor, ki to mesto tudi zaseda (in to delo tudi opravlja).
Predlagal sem, da bi imel AsD v enakem nazivu za dva plačna razreda
nižje izhodišče:
AsD-izr. prof.: 44-54
[izr. prof.: 46-56]
To pomeni, da bi AsD, izvoljen v naziv izrednega profesorja po plači
ujel 'pravega' izr. prof. - začetnika šele po dveh ponovnih izvolitvah
AsD v ta naziv - razlika med njima bi bila vedno 2 razreda.
Ob izvolitvi AsD v naziv izr. prof. bi bil uvrščen v 44. razred. Po prvi
ponovni izvolitvi (čez pet let) bi prišel v 45. razred in po drugi v 46.
razred, torej 10 let za kolegom izrednim profesorjem, ki je na
učiteljskem mestu.
Če se zdi razlika dveh plačnih razredov premajhna, se lahko pogovarjamo
tudi o treh, samo potem ne mahajmo preveč s tem, kako da smo obremenjeni
z VSEM tistim, kar imajo kolegi na učiteljskih mestih, razen s
predavanji. Pa še tu nas je veliko, ki opravimo precej predavanj (jaz na
primer 135 ur letno pri 4 predmetih).
Kaže pa, da gre razprava v drugo smer, zato se bom malo izključil iz
debate...
Lep pozdrav,
Marko
FKKT UL
Meta Dobnikar
plačnih razredov med primerljivimi raziskovalci in pedagoškimi
delavci.
In kakšen bo naš prvi korak v to smer, če se strinjate tudi ostali?
Sistemizacija predavateljskih delovnih mest pa je dejansko v domeni
Univerz in ne več Ministrstva, predpostavljam pa da je v veliki meri
tudi stvar kadrovske politike posamezne članice. Ni lepo, je pa
koristno vedeti, da se s to problematiko srečujemo praktično na vseh
članicah dveh največjih slovenskih univerz, verjetno so k temu bogato
pripomogli tudi napredovalni pogoji za asistente, po katerih asistent
najkasneje v 12 letih pridobi pogoje za docentski naziv, pri čemer je
število asistentov praviloma večje od števila predavateljev, ki pa se
tudi ne upokojujejo s tako dinamiko.
Menim, da bi morali na Univerzi doseči to, da omogoči novo
sistemizirano delovno mesto predavatelja za tiste asistente s
predavateljskim nazivom, ki izvajajo najmanj polovično predavateljsko
obveznost (3 ure predavanj tedensko).
Hkrati bi opozorila še na to, da v zakonu o visokem šolstvu za
asistente ni predvidena pedagoška razbremenitev v primeru več kot 20%
udeležbe na raziskovalnih projektih in da bi bilo morda dobro v stiku
z Ministrstvom urediti tudi ta status.
doc. dr. Meta Dobnikar, UL NTF
09. oktober 2008 12:49 je oseba <marko.a...@ffa.uni-lj.si> napisala: