Žižkov prispevek na idejo UTDja

[Simon Mariborchan]

http://mariborchan.com/slavoj-zizek-against-charity/

Nisem zasledil kakšne tiskane publikacije glede UTDja, ampak je stvar
že na par predavanjih omenjal. To predavanje (ki je na povezavi na
voljo v audio in video obliki) je sicer namenjeno problematiziranju
humanitarizma, ampak isto argumentacijo posredno naveže tudi na UTD.
Če na hitro povzamem, da se gre za značilno 'brezkofeinsko' ideološko
potezo; v tem primeru za idejo kapitalizma 'brez stranskih učinkov'
oz. za 'kapitalizem s človeškim obrazom'.

Zaenkrat objavljam samo ta link, kasneje pa bom še poskusil zadevo
izpisat v tekstovni obliki in malo razložit. Verjamem, da se večini
ljudi ne da brskat po posnetkih, da bi našli točno tisti odlomek, ki
se na to navezuje. Drugače je pa zadeva menda nekje po prvih petih
minutah.

[Branko Gerlič]

Ne glede na Žižka:

UTD v višini recimo 60% meje revščine (pri nas torej okoli 300€/oseba/mesec) ima vsekakor nekaj prednosti tudi za kapitalizem. V obliki negativne dohodnine (varianta, da tisti, ki zaslužijo dovolj, da bi mrali plačati dohodnino, dobijo od države razliko med njihovimi letnimi prejemki in dohodki, ki predstavljajo mejo med dohodnino in oprostitvijo od nje) je propagiral celo Milton Friedman, zloglasni guru najbolj krute oblike sodobnega kapitalizma.

Če se ti ljubi brskati po virih, me njegovi argumenti za tak sistem bolj zanimajo kot katerikoli drugi.

UTD v približno takšni vrednosti, kot je navedena, vsekakor "sprosti trg delovne sile" (če verjameš v obstoj takšnega trga in se strinjaš z imenom "delovna sila") - odgovornosti tistih, ki zaposlujejo, pri nas jim pravimo "delodajalci", se do zaposlenih bistveno zmanjša.

Kljub temu pa nudi UTD najmanj naslednji možnosti:

v ustrezni višini je dejansko najučinkovitejše in najbolj preprosto orodje za odpravljanje absolutne revščine.

Z absolutno revščino razumem stradanje.

 

Tudi zaposlenim omogoča, da se osamosvojijo v smislu, da lahko samozavestno zahtevajo od nadrejenih drugačen, bolj človeški in obzirnejši odnos - ali pa gredo! Krepko je namreč zmanjšana preživetvena odvisnost posameznika od zaposlenosti. To velja še zlasti za veččlanska gospodinjstva, v katerih se UTD-ji seštevajo.

 

Razen tega je ta projekt sociološko, socialno, pravno in ekonomsko tako zahteven, da bo v primeru vpeljave krepko zamajal obstoječe temelje družbe.

 

Drži pa, da takšni projekti, ki omogočajo daljnosežne in dolgoročne družbene spremembe praktično nikoli ne dajo rezultatov, kakor so si jih zamislili njihovi snovalci.

lpb

 

2010/2/18 Simon Mariborchan <themari...@gmail.com>

[Simon Mariborchan]

Moj osebni argument proti UTDju bi se glasil nekako takole: S tem, ko
zvišaš finančno stanje najnižjega sloja družbe, se revščine in
razrednega boja nisi rešil. Čisto vsi mehanizmi ekonomske
eksploitacije ostanejo nedotaknjeni, če ne celo izpopolnjeni, saj
narediš za tržno nišo še tisti del prebivalstva, ki prej za ekonomijo
skoraj ni obstajal. Še več, desničarju dobesedno serviraš argument "Ja
sej pa jim dajemo denar za osnovno preživetje, ni naš problem, če to
zapravijo za napačne stvari.", najnižji sloj pa oropaš še zadnjega
kančka dostojanstva, ki bi ga imeli z delom za minimalno plačo.

Če malo provokativno citiram Komunistični manifest:

"Buržuazija ne more eksistirati, ne da bi nenehno revolucionirala
produkcijske instrumente, torej produkcijska razmerja, torej vsa
družbena razmerja. Nasprotno pa je bila ohranitev starega
produkcijskega načina nespremenjenega prvi eksistenčni pogoj vseh
prejšnjih industrijskih razredov. Nenehni prevrad v produkciji,
nepretrgano pretresanje vseh družbenih razmer, večna negotovost in
gibanje loči buržuazno epoho od vseh prejšnjih. Vsa čvrsta zarjavela
razmerja s spremstvom častitljivih predstav in nazorov vred se
razvežejo, vsa nanovo stvorjena zastarevajo, preden morejo
zakosteneti. Vse trdno in stalno se razblinja, vse sveto je
oskrunjeno, in ljudje so naposled prisiljeni, da si s treznimi očmi
ogledajo svoj življenjski položaj in medsebojne odnose.

Potreba po vse širšem odjemu njenih produktov podi buržoazijo po vsej
zemeljski krogli. Vsepovsod se mora ugnezditi, vsepovsod naseliti,
vsepovsod navezati stike.

Buržuazija je z izkoriščanjem svetovnega trga kozmopolitsko oblikovala
produkcijo in potrošnjo vseh dežel..." (MEID II, str. 592-593.)

To je to zaenkrat, zaradi dela za šolo trenutno nimam preveč časa, bom
pa še kasneje kaj dodal v to temo.

[Branko Gerlič]

Nihče ne pričakuje, da bi bilo sploh možno izkoreniniti revščino.

UTD je eno od učinkovitejših in zelo preprostih orodij za odpravljanje absolutne revščine.

Revščina je relativen pojav: reven si v primerjavi s svojim okoljem (in predvsem v zvezi s svojimi pričakovanji).

Absolutno reven pa si ne glede na okolje in na svoja pričakovanja takrat, ko s svojimi prihodki nisi več sposoben zagotavljati si golega obstoja, preživetja.

V Sloveniji je uradna meja revščine dohodek €562 mesečno za posameznika.

Statistično določena meja, pod katero ni več zagotovljeno preživetje samo, pa je nekaj nad 400 € mesečno za posameznika!

Prvi dohodek (562) naj bi poleg preživetja zagotavljal tudi minimum tistih možnosti, ki v tem okolju veljajo za "normalnost". V primeru dohodka, ki je nižji od preživetvene meje, pa obstaja že grožnja lakote.

 

"kanček dostojanstva"

Dobro si povedal: ki bi ga imeli z delom za minimalno plačo.

Pri tem velja dvoje (o čemer v zadnjem času dokaj uspešno modrujejo naši sindikati), ali naj ta minimalna plača zagotavlja poleg minimalnega dostojanstva tudi minimalen dostop do recimo kulturnih dobrin, ali pa zadostuje, če je le toliko visoka, da preprečuje lakoto.

Poleg tega še, da v zadnjih 30 letih število delovnih mest upada. Ob rastočem številu prebivalstva. Da je torej zlasti delovnih mest z minimalno plačo vse manj.

 

Pri tistih, ki smo zagovorniki UTD velja predvsem mnenje, da je to le eden izmed mnogih načinov, ki jih je potrebno uveljavljati vzporedno, če želimo prej ali slej doseči raven družbe blaginje.

In hkrati bojazen, ki sem jo že navedel v prejšnjem besedilu, da se tudi v primeru, če nam uspe vpeljati tak sistem, posledice teh sprememb ne morejo predvideti.

lp

b

 

2010/2/18 Simon Mariborchan <themari...@gmail.com>

[Jurij Bavdaž]

Žižek pravi... 20%delavcev bo dovolj za proizvodnjo vsega kar potrebuje ta družba...80% je treba nekako umakniti, da ne bo delalo revolucije... in se strinjam z njim, da je UTD le podpora kapitalizmu... in ne dolgoročna rešitev problemov.

Zato pa predlagam, da se UTD nadgradi s kooperativami, ki ob hkratni spremebi vrednot, pomenijo tudi polno zaposlenost. Vrednote kot so npr. skupno premoženje, delitev dobrin, varčnost, racionalnost, kultura in umetnost, solidarnost, samozadostnost, enakost, zdrava prehrana, raziskave (bazične, podaljševanje trajnosti in kvalitete in uporabnosti, ...), duhovni razvoj, sonaravno kmetijstvo in živinoreja, LETS, čisto in naravno okolje,... Kooperative s takimi vrednotami imajo strašno konkurenčno moč in so takorekoč neuničljive z ekonomskimi sredstvi ... z dodatkom  UTD, bi pometle s konkurenco in prisilile večino, da prevzame nove vrednote, ki so potrebne za trajnostni razvoj in izhod iz slepe ulice neodgovornega kapitalističnega potrošništva.

LP

2010/2/18 Branko Gerlič <branko...@gmail.com>

--
Podpis==============================================================================
mag. Jurij Bavdaž l.r.

Skype, MSN : JurijBavdaz
ICQ : 3 633 810 jurij
Phone : + 386  1 546 16 60
Mobile : + 386 40 666 155
===================================================================================
Pomagati sočloveku je najlepše darilo, ki si ga lahko dam.

Before buying and wasting anything, please make sure that it is totally necessary.
Will we survive another 1.000.000 years? Reduce, reuse, recycle & use bus and bicycle! Share everything! This planet is all we have.
===================================================================================

Ničesar ti ni treba storiti za to, da bi bil svet tak, kot ga hočejo drugi.

===================================================================================
Razumen človek se prilagaja svetu,
    nerazumen uporno prilagaja svet sebi.
           Zato je ves napredek odvisen
               od nerazumnega človeka ;)
===============================================================
None are hopelessly enslaved than those who falsely believe they are free. (Wolfgang von Goethe)

[karolina babič]

Strinjam se, da zgolj uvedba UTD ni dovolj, saj rešuje le problem minimalnih prihodkov za vse, ne rešuje pa problema družbene izključenosti in možnosti večjih prihodkov (UTD ne bo nikomur zadostoval za npr. najem ali nakup stanovanja, za šolanje otrok ipd.)

Zato je hkrati z uvedbo UTD nujen tudi razvoj zaposlovanja v tretjem sektorju, kar pomeni: 1. razvoj socialnega podjetništva (podjetja, ki delujejo na trgu, a dobičke vračajo nazaj v podjetja ali v skupnost) in 2. razvoj zaposlovanja v neprofitnih organizacijah (kultura, skrb za ljudi, skrb za okolje). Pri čemer bodo socialna podjetja lahko poskrbela za lastna sredstva, saj delujejo na trgu, neprofitne organizacije pa morajo biti financirane iz pobranih davkov.

Moje mnenje je, da je UTD nujen, a nikakor ni zadosten pogoj za uvedbo bistvenih družbenih sprememb. UTD bi se moral zato ves čas promovirati hkrati s promoviranjem zaposlovanja v tretjem sektorju (socialni ekonomiji in neprofitnin organizacijah).

lp
Karolina

2010/2/18 Jurij Bavdaž <jurij....@gmail.com>

[Simon Mariborchan]

Zdaj šele vidim, da v bistvu prejšnjega citata iz manifesta sploh
nisem razložil, ker je bila stvar precej na hitro spisana. No, zakaj
ta odlomek?

Kot se spodobi, sem ga ukradel Žižku, iz njegovega predgovora v
Komunistični Manifest. Po tem citatu sicer gre in razvije iz tega
izhodišča svoje ideje*(1), ampak sam sem stvar hotel navezat na nekaj
drugega. Bolj kot ne je bilo namenjeno Branku, da bi ga opozoril, da
ta UTD iz marksistične perspektive mogoče ni ravno smatran kot
rešitev*(2). Opis kapitalizma, kot je v tem odlomku, v bistvu kaže za
moje pojme na to, da je celo v interesu trga, da imajo ljudje vsaj
UTD, ker to seveda pomeni hitrejše in učinkovitejše obnavljanje, s tem
ko pridobi nove potrošnike*(3). Najboljšo opombo pa je seveda dodal
Branko sam, ko je izpostavil, da je to idejo v neki obliki zagovarjal
celo zloglasen Friedman*(4).

Ampak potem se mi postavlja vprašanje: Zakaj točno vztrajat pri
določenem ukrepu, če nam je že vnaprej jasno, da to sploh ni rešitev?

Žižek je recimo vzel Walter Benjaminov stavek "Vsak fašizem je znak
spodletele revolucije" in ga malo priredil v (parafraziram) "Vsak
fundamentalizem je znak spodletele/impotentne/nesposobne politične
Levice". Situacija se s to idejo obrne: V nasprotju s tipično
liberalno poanto...

...da so fundamentalisti nekakšni ostanki starodavnih vraževerij, da
so fundamentalisti zato ker so neizobraženi, nekako*(5) mentalno
oprani s strani ... (vstavi poljubno: mediji, cerkev, itd.) in da je
rešitev potem v razsvetljevanju teh idiotov iz vraževerja in
neumnosti*(6)...

...se potem krivda prenese na Levico samo. Torej v smislu, da je
levica sama kriva za te fundamentaliste, ker ni sposobna ustvarit
emancipatornega diskurza, podat ljudem upanja v morju političnega
cinizma in ker ne ustvari ustrezne razlage za aktualne probleme. Potem
pa ljudje seveda najdejo vse to v oblikah fundamentalizma, skupaj s
vsem dodatnim ideološkim sranjem, ki pride zraven.

Torej, če se ponovim vprašanje: Zakaj vztrajat pri ukrepu, za katerega
že vnaprej vemo, da ni ustrezen? A ni slaba politična poteza lahko
včasih hujša kot nikakršna poteza? Zakaj bi hranili desničarske
volkove z dodatnimi argumenti, ko pa bi se lahko bolj osredotočili na
ideje, ki jih zagovarjamo, da bomo dejansko sami verjeli svojim
predlogom in jih ne promovirali iz obupa, da je to 'največ kar
zmoremo'?

"V ustrezni višini je dejansko najučinkovitejše in najbolj preprosto

orodje
za odpravljanje absolutne revščine.

Z absolutno revščino razumem stradanje."

Tu se celo strinjam. In iz te perspektive je zame še vedno veliko
boljša rešitev kot socialna podpora, zaradi socialne stigme, ki s to
podporo pride. Ampak, če mi dovoliš, da nadaljujem s svojo
negativnostjo do tega predloga (čeprav se je to vprašanje tukaj že
posredno odprlo), a je res etično, da človeka nahraniš, potem ga pa
pustiš družbeno gnit do konca življenja? In seveda je trik v tem, da
ne veš, če gre denar potem dejansko gre za hrano. A ne obstaja nek
klasičen buržoazni mit, 'da se klošarju ne da denarja, ker ga itak
porabi za alkohol'?*(7) Žal popularnost te ideje kaže na brutalnost
družbe, v kateri živimo; ampak a ni del resnice v tem? A ni tako, da
najbolj iracionalno delajo z denarjem tisti, ki ga nikoli niso imeli,
potem pa ga porabijo takoj, ko ga dobijo, za prvo stvar, ki si jo
zaželijo? (seveda ravno zato, ker ga niso imeli...)

Sicer pa, ko si omenil, da je "delovnih mest z minimalno plačo vse
manj". A to sigurno drži? A ni stvar taka, da ta dela poberejo v
veliki meri priseljenci?*(8) In koga že UTD izključuje?

Aja pa Žižek med drugim tudi izpostavlja, da se po špansko tej zadevi
reče "Renta básica universal", torej ne dohodek, ampak posojilo. In da
je to veliko bolj primerno ime. S tem najbrž cilja ravno na to, da
tisti drobiž potem precej hitro pride nazaj v debele žepe.

Jurij Bavdaž:

"izhod iz slepe ulice neodgovornega kapitalističnega potrošništva"

A ni malo problematično stvar zastavit v teh terminih? A se ne prelaga
krivde za nepravičen ekonomski sistem tukaj na 'neodgovornega
potrošnika'? Kar seveda po drugi strani pomeni, da so drugi 'odgovorni
potrošniki'. Kaj točno pa je odgovorno potroštništvo?

Karolina Babič:
Tukaj bi samo ponovil tisto, kar sem že, ekplicitno ali pa implicitno,
napisal zgoraj. A ni malo problematično postavljat polno različnih
političnih zahtev, sploh pa hkrati? A ne s tem sam svoje delovanje
diskreditiraš, ker izgleda potem vsak predlog kot impulziven in
neresen? A ni boljša poteza en premišljen ukrep, kot pa 10
nepremišljenih?

Mimogrede, dodal bi še samo, da se mi internet ne zdi primeren kraj za
takšne diskusije. Bom pa tukaj jaz pragmatik in rekel "bolje to kot pa
nič".
------

(1) Ti teksti, ki so v predgovoru nove slovenske izdaje, so za moje
pojme odlični, seveda predvsem Dolarjev in Žižkov, po drugi strani je
pa Mencinger, kot se za ekonomista spodobi, precej zatežen. Včasih je
bil celo pdf tega zastonj na voljo na internetni strani založnika
Sanje, ampak so ga kasneje žal odstranli.
(2) Čeprav bi se težko smatral za marksista, ker nisem na tem področju
prebral kaj dosti izven misli Žižeka, njemu pa ta naziv nekateri
očitajo
(3) In to take, ki so najbolj nemočni proti marketingškim potezam!
(4) Kak mi je žal, da sem brisal slike.. je bila ena taka simpatična,
kjer so imeli na sredini izložbe največje knjigarne v centru Londona
Miltonovo knjigo, zraven nje pa eno od David Harveyja, se mi je zdelo
precej ironično.
(5) In nikoli se ne teoretsko razloži kako, razen kake banalnosti v
smislu memetike.
(6) Na primer s 'šolo politične pismenosti'.
(7) Čeprav ga jaz osebno v vsakem primeru ne dam, če kdo prosjači.
(8) Čeprav meni zgleda, da v Sloveniji to še ni tak hud problem kot
drugje; po moje se bo pa stanje precej hitro spremenilo.

[Branko Gerlič]

Wow, že 8 prispevek v tej kolobociji.

No vidite, natanko tako si jaz predstavljam debato o nekem problemu, s katerega rešitvijo smo iz različnih razlogov drugačnih, celo nasprotujočih si mnenj.

1. UTD je samo en izmed številnih nujnih ukrepov, s katerimi bomo, v primeru da se uresničijo, MORDA uspeli temeljito spremeniti našo družbeno stvarnost. In samo upamo lahko, da se bo spremenila tako, kot si to snovalci teh različnih ukrepov zamišljamo.

Immanuel Maurice Wallerstein je že pred desetletjem napovedal, da se bo kapitalistični sistem, kakršnega poznamo, v roku 20 do 50 let zrušil sam vase. In, da bo na njegovih temeljih nastalo nekaj novega. Kaj pa to bo, ali bo boljše ali še slabše, v tem hipu ne zmore povedati niti Apolon (med drugim je bil pristojen za vedeževanje).

2. Simon ima prav, ko meni, da je bil do sedaj kapitalizem praviloma izjemno uspešen v preobračanje tudi tistih družbenih gibanj, ki so mu najbolj nasprotovala, v svojo korist.

Ampak, četudi se tega zavedamo, je potrebno delovati naprej.

3. Simon nima prav, ko meni, da bodo ljudje takšno nebeško mano preprosto zapili. Nekateri da. Večina ne.

Večina, velika večina celo (zaradi selitve trenutno ne morem izbrskati knjige Ericha Fromma Zdrava družba, v originalu izšla leta 1955, v kateri omenja prav UTD kot enega bistvenih in najpomembnejših ukrepov za sanacijo družbe; tudi njegovega članka iz leta 1966, v katerem je objavil psihološko analizo reakcij večine na UTD, ta hip ne morem najti) pa seveda ne bo zadovoljna z životarjanjem, ki bi jim ga omogočal dohodek samo na ravni UTD. In si bo na različne načine trudila svojo dejavnost usmeriti v pridobitno dejavnost.

4. Pripomba, mislim da Karoline, je še najbolj na mestu. Ustreza pripombi Jurija Bavdaža o nujno vzporednem razvoju kooperativ.

Torej: predvsem in zlasti je potrebno vzpostaviti družbeno odgovornost na vseh ravneh, od posameznikov do korporacij.

Potrebno je poskrbeti za deprivilegirane - z UTD, socialnim podjetništvom, kooperativami

Potrebno je spodbujati Mondragonski princip podjetništva

Potrebno je uvajati delavsko lastništvo in solastništvo

Potrebno je še marsikaj drugega, vse s ciljem, zgraditi družbo resnično enakih možnosti.

 

Vse ti in še nekateri porjekti ne smejo biti obravnavani kot konkurenčni, ampak kot komplementarni.

UTD lahko, če bo ustrezno izpeljan, nudi zelo veliko zlasti manjšim skupnostim, kot so vsaj tričlanske družine.

Priznam pa, da enočlansko gospodinjstvo samo od UTD ne bo moglo živeti. Posameznik bo še naprej dobesedno prisiljen, tekmovati na nečem, čemur povsem nesutrezno pravimo "trg dela".

 

Upam, da se bo takšna razprava ponovila in razširila, poglobila, ko nam bo uspelo vzpostaviti svojo spletno stran.

Sicer pa v ta namen obstajata tudi že kar dva foruma. Z naslednjo pošto vam vsem pošljem njuna linka.

 

PS: število delovnih mest se zadnjih 30 let nezadržno znižuje. (Glej: Klein - No logo; Rifkin - Konec dela, Eurostat ...) Zakaj pa misliš, da prihajajo priseljenci? Ker imajo doma takšno obilico zaposlitvenih možnosti?

GM je pred ca 20 leti izdelal 5 milijonov avtomobilov letno. Z več, kot 400.000 delavci. Danes prav tako izdela 5 milijonov avtomobilov letno. Z manj kot 100.000 delavci. In GM ni edini, ki mu je to "uspelo".

Delovno intenzivna proizvodnja se seli na Vzhod - ker je tam delo cenejše. Vendar s tehnologijo, zaradi katere tam zaposlijo MANJ poceni delavcev, kot so tukaj odpustili dragih.

Na Kitajskem je danes 30 milijonov delovnih mest manj, kot pred 20 leti. Vsi prenosi poslovanja tja skupaj z rastjo njihovih lastnih podjetij in storitevnih dejavnosti niso zmogli amortizirati neskončnih množic prisilno razlaščenih kmetov (Klein - No logo).

In ne sedaj pisat češ, kaj ima to opraviti s Slovenijo? To lahko napišem jaz, ki najverjetneje ne bom doživel invazije tujcev k nam. Večina med vami pa jo bo. Doživela, namreč.

2010/2/19 Simon Mariborchan <themari...@gmail.com>

[Jurij Bavdaž]

Simon... Citiraš me "...izhod iz slepe ulice neodgovornega kapitalističnega potrošništva"
in vprašuješ ...A se ne prelaga krivde za nepravičen ekonomski sistem tukaj na 'neodgovornega potrošnika'?...

Moj komentar : Ljudje smo zavedeni na vsakem koraku in 10.000x na dan nam sporočajo ... kupi, kupi, kupi,... to pač ima posledice tudi na meni :( prinaša nesrečo, bedo, zastrupljanje in opustošenje v naše okolje)

Kot izhod iz slepe ulice preferiram Delavske Kooperative in z njimi povezano spremebo vrednot... a UTD je dejanska posledica, če celotna družba prevzame osnoven vrednote kooperativ (solidarnost in enakost)... To pa praktično pomeni spremebo sistema. Torej... UTD brez spremembe sistema je samo friziranje ter podaljševanje in poglabljanje krize,  pred dokončnim kolapsom tako okolja kot družbe.

Pa ne gledat sedaj Slovencev, da mi tega dejansko ne potrebujemo (saj samo z dodelavnimi posli iz stečajev podjetij v Evropi lahko dobro preživimo)... to potrebuje svet, mi pa mu lahko pokažemo pot.

Kot narod imamo v svetovnem merilu tako antropološke predispozicije, kot praktične izkušnje iz neposredne preteklosti in najvežnejše po mojem : dovolj razviti, izobraženi in premožni smo - kot posamezniki in kot družba.

LP

2010/2/19 Simon Mariborchan <themari...@gmail.com>

[Jadranka Vesel]

  Pozdravleni,

V prilogi imate tekst z pregledneje zapisanimi  pripombami oz. komentarji...... 

Prijetno branje

Jadranka

Zdaj šele vidim, da v bistvu prejšnjega citata iz manifesta sploh
nisem razložil, ker je bila stvar precej na hitro spisana. No, zakaj
ta odlomek?

Kot se spodobi, sem ga ukradel Žižku, iz njegovega predgovora v
Komunistični Manifest. Po tem citatu sicer gre in razvije iz tega
izhodišča svoje ideje*(1), ampak sam sem stvar hotel navezat na nekaj
drugega. Bolj kot ne je bilo namenjeno Branku, da bi ga opozoril, da

ta UTD iz marksistične perspektive mogoče ni ravno smatran kot[C1] 

rešitev*(2). Opis kapitalizma, kot je v tem odlomku, v bistvu kaže za
moje pojme na to, da je celo v interesu trga, da imajo ljudje vsaj

UTD[C2] , ker to seveda pomeni hitrejše in učinkovitejše obnavljanje, s tem

ko pridobi nove potrošnike*(3). Najboljšo opombo pa je seveda dodal
Branko sam, ko je izpostavil, da je to idejo v neki obliki zagovarjal
celo zloglasen Friedman*(4).

Ampak potem se mi postavlja vprašanje: Zakaj točno vztrajat pri

določenem ukrepu, če nam je že vnaprej jasno, da to sploh ni rešitev[C3] ?

Žižek je recimo vzel Walter Benjaminov stavek "Vsak fašizem je znak
spodletele revolucije" in ga malo priredil v  (parafraziram) "Vsak
fundamentalizem je znak spodletele/impotentne/nesposobne politične
Levice". Situacija se s to idejo obrne: V nasprotju s tipično
liberalno poanto...

...da so fundamentalisti nekakšni ostanki starodavnih vraževerij, da
so fundamentalisti zato ker so neizobraženi, nekako*(5) mentalno
oprani s strani ... (vstavi poljubno: mediji, cerkev, itd.) in da je
rešitev potem v razsvetljevanju teh idiotov iz vraževerja in
neumnosti*(6)...

...se potem krivda prenese na Levico samo. Torej v smislu, da je
levica sama kriva za te fundamentaliste, ker ni sposobna ustvarit

emancipatornega diskurza[C4] , podat ljudem upanja v morju političnega

cinizma in ker ne ustvari ustrezne razlage za aktualne probleme. Potem
pa ljudje seveda najdejo vse to v oblikah fundamentalizma, skupaj s
vsem dodatnim ideološkim sranjem, ki pride zraven.

Torej, če se ponovim vprašanje: Zakaj vztrajat pri ukrepu, za katerega
že vnaprej vemo, da ni ustrezen? A ni slaba politična poteza lahko
včasih hujša kot nikakršna poteza? Zakaj bi hranili desničarske
volkove z dodatnimi argumenti, ko pa bi se lahko bolj osredotočili na
ideje, ki jih zagovarjamo, da bomo dejansko sami verjeli svojim
predlogom in jih ne promovirali iz obupa, da je to 'največ kar
zmoremo'?

"V ustrezni višini je dejansko najučinkovitejše in najbolj preprosto
orodje
za odpravljanje absolutne revščine.

Z absolutno revščino razumem stradanje."

Tu se celo strinjam. In iz te perspektive je zame še vedno veliko
boljša rešitev kot socialna podpora, zaradi socialne stigme, ki s to
podporo pride. Ampak, če mi dovoliš, da nadaljujem s svojo
negativnostjo do tega predloga (čeprav se je to vprašanje tukaj že
posredno odprlo), a je res

etično, da človeka nahraniš, potem ga pa
pustiš družbeno gnit do konca življenja? [C5] In seveda je trik v tem, da

ne veš, če gre denar potem dejansko gre za hrano. A ne obstaja nek
klasičen buržoazni mit, 'da se klošarju ne da denarja, ker ga itak
porabi za alkohol'?*(7) Žal popularnost te ideje kaže na brutalnost
družbe, v kateri živimo; ampak a ni del resnice v tem? A ni tako, da
najbolj iracionalno delajo z denarjem tisti, ki ga nikoli niso imeli,
potem pa ga porabijo takoj, ko ga dobijo, za prvo stvar, ki si jo
zaželijo? (seveda ravno zato, ker ga niso imeli...)

Sicer pa, ko si omenil, da je "delovnih mest z minimalno plačo vse
manj". A to sigurno drži? A ni stvar taka, da ta dela poberejo v
veliki meri priseljenci?*(8) In koga že UTD izključuje?

Aja pa Žižek med drugim tudi izpostavlja, da se po špansko tej zadevi

reče "Renta básica universal[C6] ", torej ne dohodek, ampak posojilo. In da

je to veliko bolj primerno ime. S tem najbrž cilja ravno na to, da
tisti drobiž potem precej hitro pride nazaj v debele žepe.

Jurij Bavdaž:
"izhod iz slepe ulice neodgovornega kapitalističnega potrošništva"

A ni malo problematično stvar zastavit v teh terminih? A se ne prelaga

krivde za nepravičen ekonomski sistem [C7] tukaj na 'neodgovornega

potrošnika'? Kar seveda po drugi strani pomeni, da so drugi 'odgovorni
potrošniki'. Kaj točno pa je odgovorno potroštništvo?

Karolina Babič:
Tukaj bi samo ponovil tisto, kar sem že, ekplicitno ali pa implicitno,
napisal zgoraj. A ni malo problematično postavljat polno različnih
političnih zahtev, sploh pa hkrati? A ne s tem sam svoje delovanje
diskreditiraš, ker izgleda potem vsak predlog kot impulziven in
neresen? A ni boljša poteza en premišljen ukrep, kot pa 10
nepremišljenih?

Mimogrede, dodal bi še samo, da se mi internet ne zdi primeren kraj za
takšne diskusije. Bom pa tukaj jaz pragmatik in rekel "bolje to kot pa
nič".
------

(1) Ti teksti, ki so v predgovoru nove slovenske izdaje, so za moje
pojme odlični, seveda predvsem Dolarjev in Žižkov, po drugi strani je
pa Mencinger, kot se za ekonomista spodobi, precej zatežen. Včasih je
bil celo pdf tega zastonj na voljo na internetni strani založnika
Sanje, ampak so ga kasneje žal odstranli.
(2) Čeprav bi se težko smatral za marksista, ker nisem na tem področju
prebral kaj dosti izven misli Žižeka, njemu pa ta naziv nekateri
očitajo

[C8] (3) In to take, ki so najbolj nemočni proti marketingškim potezam!

(4) Kak mi je žal, da sem brisal slike.. je bila ena taka simpatična,
kjer so imeli na sredini izložbe največje knjigarne v centru Londona
Miltonovo knjigo, zraven nje pa eno od David Harveyja, se mi je zdelo
precej ironično.
(5) In nikoli se ne teoretsko razloži kako, razen kake banalnosti v
smislu memetike.
(6) Na primer s 'šolo politične pismenosti'.
(7) Čeprav ga jaz osebno v vsakem primeru ne dam, če kdo prosjači.
(8) Čeprav meni zgleda, da v Sloveniji to še ni tak hud problem kot
drugje; po moje se bo pa stanje precej hitro spremenilo.

---

 [C1]Zapisal si  marksistične pa se mi zdi, da ni niti tako pomembno, če gre za marksistično perspektivo, Če pa si mislil Marxovo e pa to nekolikanj drugače. Če poizkusim razmišlati v terminih, ki ih je Marx  opredelil v Kapitalu, bi rekla, da bi lahko sklepali rahlo drugače, kot sklepa Žižek. Gotovo pa bi Marx govoril o univerzalnem temeljnem dohodku kot o”renti na osnovi oddelanega.... in to lahko posameznika ali posameznikov in bi bilo torej snovanje “rente” tipa UTD čisto v redu, če bi ga vplačali (pobrali) kot obvezen davek tistim, ki so akumulirali enormna premoženja s prisvajanjem rezultatov tujega dela (tukaj seveda gre za dobiček!)!

 [C2]UTD je seveda lahko tudi instrument za povečevane potrošne  in s tem vzdrževane sistema takega kot je. Lahko pa gre tudi za osnovo za spremembo, vendar to postane uresničlivo le, če ob UTD uveljavlaš tudi neko novo drugačno ekonomio, ki bi bila nabol podobna neki družbeni, skupnostni ekonomii. Že od 19. Sroleta napre se teoretizira (pa tudi praktično razvia) socialna ekonomija, ki naj bi bila utemelena na človeku ne na kapitalu. Res je seveda, da je tudi ta koncept lansiral liberalni mislec, vendar menim, da e koncept sam še vedno v nastaanju in e v resnici lahko alternativa ekonomii kapitalskega tipa.

 [C3]Če UTD postaviš kot edini “ukrep” in ga pojmuješ kot miloščinski , potem to gotovo ni rešitev. Če pa UTD postaviš za prvi korak in odpreš alternativo družbena (socialna) ekonomija pa gre za nekaj drugega.

 [C4]Menim, da se emancipatorni diskurz več ne veže na tisto kar je danes levica, sa se e tudi levica zapletla v svoe “fundamentalizme” in nima več razsodne moči za interpretacio današnjega.

 [C5]Tu nekje vskoči “socialna ekonomia” in ta korak je kot drugi dosti uspešnejši! Res pa  e da je vse kar ima elemente socialne ekonomije utemeljeno na prostovolnih odločitvah. Mogoče je pa dobro pogledati malo po Yunusovem projektu, ki temelji na delu ne na miloščini.

 [C6]dohodek od lastništva nepremičnin, vplačanega denarja –opredelitev rente  torej je lahko tudi tako kot pišem zgoraj, to  je, da je renta dohodek iz vloženega dela, če ne osebnega pa vsa minulega dela generacij do sedaj.

 [C7]Torej je nujen tudi razvo pravičnejšega ekonomskega sistema, da bi potrošništvo spremenili v potrebe in blago v dobrine,potrebne za človeka vredno življenje.

 [C8]Žižek sam pravi vsako toliko, da je tudi en kos marksista. Menim, da še veselovka nisem non stop dosledno (časi se spreminjajo in moji pogledi tudi) ka šele, da bi v 21 stoletju govorili o marksistih, arndtovcih,  in drugih istih vse to se mi zdi čisto blizu kakšne fundamentalnosti.....

---

From: Simon Mariborchan <themari...@gmail.com>
To: UTD.si <ut...@googlegroups.com>
Sent: Fri, 19 February, 2010 17:54:20
Subject: Re: Žižkov prispevek na idejo UTDja

[Simon Mariborchan]

[C1] "Gotovo pa bi Marx govoril o univerzalnem

temeljnem dohodku kot o"renti na osnovi oddelanega.."

Ja ja, to je to. Na to menda Žižek opozarja, zgoraj sem se celo
zmotil, ko sem rekel, "da se po špansko tej zadevi reče "Renta básica
universal", torej ne dohodek, ampak posojilo". Ja, zgleda se gre za
nek Marxov koncept rente..

[C2] Ta del teksta, ki ste mi ga označili, je bil malo preveč ciničen
in poenostavljen, če gledam nazaj.

"Že od 19. Stoletja naprej se teoretizira (pa tudi praktično razvia)
socialna ekonomija.."

Potem naj razumem UTD kot pragmatično rešitev? Dobro, ampak potem je
moja ideja, da bi se moralo razjasnit kaj točno se bo doseglo z uvedno
UTDja in kaj UTD sploh pomeni, na to sem bolj ciljal. Sam nisem dal
literature o tem skozi, tudi ne vem kateri akterji za to idejo
stojijo, tako globalno, kot pri nas (razen Brankota, ki deluje na
področju UTD v okrilju Zofijinih Ljubimcev tu v Mariboru, in če prav
razumem je ustvaril to "Google Skupino" v kateri se pogovarjamo). Bilo
pa mi je zelo problematično, ko sem enkrat ga vprašal v čem je ideja
UTDja, pa mi je odgovoril v takem stilu kot da se gre za neko težko
radikalno potezo s katero se bodo tajkuni podrli. Bi pa še izpostavil
tukaj tisto, na kar je Žižek nekje opozarjal; namreč, da je ključno
to, da se pri Marxu (ali pa pri Marxizmu? slabo se spomnim..) gre za
kritiko POLITIČNE ekonomije, v nasprotju z koncepcijo ekonomije kot
neke neutralne sfere, kjer se problemi morajo rešit enostavno z
racionalno znanstveno administracijo (znano tudi pod imenom
tehnokracija). Potem pa še govori, da pa se že v določenih delih
Marxovih tekstov žal najde takšna ideja tudi pri njem (bolj specifično
v Grundrisse, če se prav spomnim).

[C3] Ja, se popolnoma strinjam.

[C4] Točno to! In kdo se posveča temu problemu pri nas?

Sicer pa še enkrat ponavljam, da se mi po eni strani internet ne zdi
primeren kraj za take diskusije. Žižek ga opredeljuje kot
'privatiziran javni prostor', kar je v bistvu za moje pojme zelo dober
koncept. Sploh Google se da tukaj izpostavit, ker je tako očiten
primer in ker ga trenutno uporabljamo za komunikacijo. Kmalu bo izšla
zadnja verzija operacijskega sistema Google Chrome, ki sem ga malo
sprobal, ampak bil povsem šokiran nad idejo. V bistvu vzamejo Linux,
ga naredijo "user friendly" s tem ko odstranijo vse funkcije, razen
tistih, ki jih sami določijo, tako da je bistvo celotnega
operacijskega sistema potem istoimenski brskalnik. Kar na koncu
pomeni, da recimo nimaš niti osnovnega 'terminala' (oz. command prompt
v Windows, ne poznam slovenskega izraza) in da so ti na voljo samo
tiste in točno tiste funkcije, ki ti jih izberejo. Na operacijski
sistem naprimer ni mogoče nalagat programov in ga nastavljat, vse je
skrito v ozadju. Nastavijo ti pa gumbe za Facebook, raznih Google
storitev kot je YouTube, itd. Istočasno pa obdržijo koncept "open
source", kar pomeni, da je operacijski sistem (tako kot Linux) povsem
zastonj in da programsko opremo poleg zaposlenih pri Googlu razvija
"internetna skupnost". Dobro, po eni strani dobiš izjemno tehnološko
napreden produkt, ki ima res ogromno prednosti (namenjen je predvsem
temu, da ko vklopiš računalnik imaš že v roku dveh, treh sekund odprt
Google Chrome brskalnik, torej še tiste skromne pol minute ne rabiš
počakat da preveriš email..) pred konkurenco, ampak to žal hkrati
pomeni, da se bodo po vsej verjetnosti z lansiranjem tega
operacijskega sistema marsikateri programerji obrnili od raznih Linux
projektov k Googlovemu. Zaradi popolnega finančnega in intelektualnega
monopola na trgu operacijskih sistemov seveda Linux kot konkurenca v
tej specifični sferi nima šanse... že Firefox je brskalnik Google
Chrome tehnološko prehitel dobesedno takoj ko je prišel ven.
Mimogrede, na temo "interneta 2.0" (web 2.0 - facebook, youtube, itd.)
priporočam tole knjigo: http://mariborchan.com/andre-nusselder-interface-fantasy-a-lacanian-cyborg-ontology/

In če nadaljujem s to idejo "privatiziranega javnega prostora"..
očitno je, da se nekateri vsaj mimogrede poznamo, drugi smo pa popolni
tujci in se ta distinkcija na internetu popolnoma skrije. Potem pa si
z lahkoto predstavljam nekoga, kako bere moj tekst, pa si misli "zakaj
za boga tip govori o fundamentalizmu v temi o UTD?". Jah zato, ker bi
rad Zofijinim Ljubimcem (oziroma določenim predstavnikom, ki jih
malenkost poznam) izpostavil, da fundamentaliste ni potrebno iskat v
tujini, da se jim arogantno smeješ, (npr. predvajanje filma Jesus
Camp, Bohakovo predavanje o Filozofiji in Aktivizmu..), ampak da jih
imajo pred vhodom dvorane Gustaf v Pekarni, in to istočasno ko se te
zadeve izvajajo v prostoru. Tole Google Skupino sem pa "okupiral"
predvsem zato, ker zaradi Boris Vezjakovih samovšečnih izpadov (in
tudi nasplošne podpore najbolj primitivnim levičarskim ideologijam) ne
mislim podpirat društva, vsaj dokler je on smatran kot član in se
objavljajo njegovi članki na njihovi internetni. Do besede pa kot
nekdo, ki idej društva ne podpira, ne pridem, ker se v mojo kritiko
vedno znova včitava neke hudobne namere (naprimer, ko sem poslal
emaile na osebne naslove članov, kar sem pa naredil samo zato, ker sem
iz poslanega maila na račun Zofijinih prejel odgovore iz tistih
naslovov), v živo pa ni mogoče pristopit, ker za moje pojme žal
delovanje društva samega pade v ta koncept "privatiziranega javnega
prostora" (ali kot mi je nekdo rekel: "naredi nekaj, ali pa bodi
tiho", čeprav sem že odkar sem k društvu pristopil predavanja snemal,
urejal in nalagal na internet) in mi dejansko še vedno nihče ni
pojasnil, kje je primeren kraj za kritiko društva samega. Ali na
kratko: kje je ta javni prostor, ki ga baje Zofijini nudijo?

[Simon Mariborchan]

Dodajam še dva samokritična citata iz Žižekovega dela na zadnji
odstavek mojega zadnjega teksta, potem se pa umikam iz teme:

The Big Other Doesn't Exist (Journal of European Psychoanalysis,
Spring - Fall 1997):
"These vicissitudes signal that, today, "the big Other doesn't exist"
is more radical than the usual one, synonymous with symbolic order:
this symbolic trust, which persists against all sceptical data, is
more and more undermined. The first paradox of this retreat of the big
Other is discernible in the so-called "culture of complaint" with its
underlying logic of ressentiment: far from cheerfully assuming the
inexistence of the big Other, the subject blames the Other for its
failure and/or impotence, as if the Other is guilty for the fact that
it doesn't exist, i.e. as if impotence is no excuse. The more the
subject's structure is "narcissistic," the more he blames the big
Other, and thus asserts his dependence on it. The "culture of
complaint" thus calls on the big Other to intervene, and to set things
straight (to recompense the damaged sexual or ethnic minority, etc.,
although how exactly this is to be done is a matter of different
ethico-legal "committees"). The specific feature of the "culture of
complaint" lies in its legalistic twist, in the endeavor to translate
the complaint into the legal obligation of the Other (usually the
State) to indemnify one for what? For the very unfathomable surplus-
enjoyment of which I am deprived, whose lack makes me feel
deprivileged. Thus, is not the "culture of complaint" today's version
of the hysterical impossible demand, addressed to the Other, which
effectively wants to be rejected, since the subject grounds its
existence in its complaint:"I am insofar as I make the Other
responsible and/or guilty for my misery"? The gap here is
insurmountable between this logic of complaint and the true
"radical" ("revolutionary") act which, instead of complaining to the
Other and expecting it to act (i.e. displacing the need to act onto
it), suspends the existing legal frame and itself accomplishes the
act. What is wrong with the complaint of the truly deprivileged is
that, instead of undermining the position of the Other, they still
address It: they, translating their demand into legalistic complaint,
confirm the Other in its position by their very attack."

Attempts to Escape the Logic of Capitalism (October 28th, 1999):
Havel praised the Nato bombing of Yugoslavia as the first case of a
military intervention in a country with full sovereign power,
undertaken not out of any specific economico-strategic interest but
because that country was violating the elementary human rights of an
ethnic group. To understand the falseness of this, compare the new
moralism with the great emancipatory movements inspired by Gandhi and
Martin Luther King. These were movements directed not against a
specific group of people, but against concrete (racist, colonialist)
institutionalised practices; they involved a positive, all-inclusive
stance that, far from excluding the 'enemy' (whites, English
colonisers), made an appeal to its moral sense and asked it to do
something that would restore its own moral dignity. The predominant
form of today's 'politically correct' moralism, on the other hand, is
that of Nietzschean ressentiment and envy: it is the fake gesture of
disavowed politics, the assuming of a 'moral', depoliticised position
in order to make a stronger political case. This is a perverted
version of Havel's 'power of the powerless': powerlessness can be
manipulated as a stratagem in order to gain more power, in exactly the
same way that today, in order for one's voice to gain authority, one
has to legitimise oneself as being some kind of (potential or actual)
victim of power.

Za nadaljno branje na temo zamere/resentment/Nietzschejev ressentiment
(v povezavah so pdf datoteke):
Daniel W. Conway - Nietzsche and the Political -
http://xinio.info/?http://ifile.it/03y82p1/0415100690.zip
Friedrich Nietzsche - On the Genealogy of Morals and Ecce Homo -
http://xinio.info/?http://ifile.it/y92oxes/On_The_Genealogy_of_Morals___Ecce_Homo_pdf_0679724621.rar
Slavoj Žižek - Violence: Sex Sideways Reflections (bolj specifično
poglavje Terrorist Resentment, stran 85) -
http://xinio.info/?http://ifile.it/oceaiuk/9780312427184%20-%20Slavoj%20Zizek%20-%20Violence~%20Big%20Ideas~Small%20Books.pdf

[Jadranka Vesel]

Izjemno me je razveselil tvoj prispevek. Ker sem v neki gužvi, ti nisem nič napisala v odgovor (predvsem na tisti zadnji del). Nikar ne misli, da nimam podobnih problemov, kot si jih ti navajal (jaz tak odnos doživljam zadnjih 40 let) pa sem se kar nekaj deset let nazaj odločila, da na tak način delanja in bivanja pač ne pristanem. Bivam kot sama presojam, da je v redu in delam samo kot se meni zdi v redu. Zato vse tipe, ki me probajo filati s tem drugim pač preslišim. Menim tudi, da ni dobro, da se umikaš iz tem (pa nikar ne misli, da mislim samo na umik iz te teme). Razpravljati z ljudmi, s katerimi se do popolnosti strinjaš nima nobenega pametnega cilja, pa še sam tam ostajaš kjer si, ni novih razmislekov.... Edina zadeva, ki se ji nisem pripravljena odrekati je pogovarjanje in to prav zato, ker to pomeni, da bom imela mogoče kdaj nekaj sreče in naletela na sogovornika, ki mi bo (mogoče s svojo drugačnostjo) dal kakšen dober argument za drugačno razmišljanje.
Hvala za vse you tube, ki  si jih dal gor....
Pozdrav z upanjem, da bomo še kaj razpravljali
Jadranka

---

From: Simon Mariborchan <themari...@gmail.com>
To: UTD.si <ut...@googlegroups.com>

Sent: Tue, 23 February, 2010 11:17:31

Subject: Re: Žižkov prispevek na idejo UTDja