Malo e lelei 'a e Tonga kotoa
Seini Afeaki & Natasha Hanisi, malo 'a e ma'u koloa.
'Oku mahu'inga 'aupito ketau 'uluaki fai 'etau houmueka ke maau pea tau toki hopo 'o fuhu 'ihe mala'e 'o e politika.
Kuo toki mahino kiate au 'ihe taimi ni 'a e 'ikai ke tali 'ehe kau faiako moe kau lekitoasi 'o e ngaahi 'Univesiti 'o 'Aositelelia ni hano ngaue'aki 'a e 'daily telegraph' ki he lefelenisi 'oha fakatotolo faka'ekatemika. 'Oku 'osi 'ilo 'ehe kakai ako 'o 'Aositelelia ni, 'oku 'ikai ke lilaiapolo 'a e ngaahi fakamatala 'oku 'omai 'ehe pepa ni. Koe fakamatala kuo ke 'omai 'e Seini Afeaki 'oku fakatefito pe ia 'ihe fakamatala 'a e pepa ko 'ena 'oku fakaikai'i 'ehe kakai ako 'o 'Aositelelia ni koe daily telegraph. 'Oku toe fakaloloma ange he 'oku talamai foki ai 'a e tukunga fakaako 'o e tokotaha 'oku ne hanga 'o ngaue'aki 'a e ngaahi fakamatala 'a e pepani.
Tulou atu moe kau matematika 'o Tonga 'i he fonua ni kae tuku keu fakahaha atu 'a 'eku houmueka keke fanongo tonu ai telia na'ake pehe 'e koe na'e ngata pe 'eku fakatotolo 'ihe telekalafi moe telelouniu.
Koe tamasi'i ko 'eni ko Motekiai Taufahema, fakatatau kihe lekooti 'oku ma'u 'ehe fakamaau'angaa (court house), ko Motekiai na'e faka'uli (driver). Na'e 'ikai kene fakahoko ha fana. Koe fana 'o e polisi na'e fakahoko ia 'e Sione Penisini. Na'e fakaangaanga ke tukuange kitu'a 'a Motekiai 'ihe 2012 meihe pilisone. Ko Sione Penisini 'oku nofo pilisone ia 'ihe ta'u 'e 36 koe 'uhi he koia na'ane fana'i 'a e polisi. Na'e fakahoko 'a e kalekita asesimeni (character assessment) 'o Motekiai pea fai ai 'a e fakatangi kihe AAT ke 'oua 'e kaniseli 'ene visa. Na'e tu'utu'uni ai 'ehe AAT ke 'oua 'e kaniseli 'ene visa.
Ko Motekiai 'oku 'iai hono fanga tokoua mo tuofefine 'oku 'ikai lelei honau lekooti (prior convictions) pea 'oku 'iai 'a e mahalo na'e uesia ai hono 'asesi 'o Motekiai. Kaikehe, na'e toe fai foki moe tangi kihe Fakamaau lahi (Australian High Court) ke 'oua 'e kaniseli 'ene visa pea toe tali 'ehe Fakamaaulahi 'in favour of Motekiai'.
Koe 'uhinga hono tu'utu'u ni 'ehe Minisita 'oe 'Imikuleisoni ke tipooti 'a Motekiai koe fo'i tohi na'e 'ave 'ehe Police Association pe 'Iunioni 'a e kau polisi kihe Minisita kene hanga 'o 'ekisasaisi (excercise) hono mafai fakatisikuleisoni (discretion) 'ihe kupu 'o e lao faka'Imikuleisoni 502A ke fakafoki 'a Motekiai. Na'e tu'utu'uni leva 'ai 'ehe Minisita koe uhi koe fakatangi 'a e Police Association neongo na'e 'osi tu'utu'uni 'ehe AAT moe Fakamaaulahi ke 'oua 'e kaniseli 'a e visa 'a Motekiai Taufahema ke tipooti 'i ha'ane mavahe mai mei pilisone.
Kuo 'osi fakamaau'i 'a Motekiai pea 'oku ne lolotonga ngaue'i 'ene part 'ihe 'senario', he was the driver.
Seini Afeaki moe Tonga kotoa 'oku lau 'a e taukapo ni, ko 'eku fehu'i, 'oku 'iai ha me'a koe 'osi hono convict pea toe execute? Tau ako mu'a 'a e lao (law) kae tuku 'etau hanga 'o faka'ata 'a e kakai kehe kenau hanga 'o fokifoki'i 'etau lackness.
Ko ia ai kimoutolu ko 'ena 'oku fakatefito ho'omo taukapo 'ihe pepa 'oku ngaue'aki 'e kinautolu na'e te'eki kenau hu 'o 'univesiti, mou ki'i fakakaukau lelei ange. Koe ngaahi pepa ko 'ena 'oku 'ikai ke 'iai ha fo'i mo'oni 'e taha 'e fa'o ai, na'amou 'ilo fefe atu koe loi pe mo'oni 'enau fakamatala? Na'amou sio atu 'oku 'iai ha pa'anga 'a e ngaahi famili Tonga kenau 'eke'i 'aki honau ngaahi ongoongo?
Seini Afeaki, ko 'eku tali ki ho'o fehu'i, 'Io 'oku mahu'inga 'a e Integrity 'o e Tonga above everything else 'ihe fo'i senario ko 'eni. Na'e 'osi fakamaau'i 'o a'u kihe High Court pea na'e tu'utu'u ni ke 'oua 'e kaniseli 'a e visa 'a Motekiai. 'Oku entitle pe 'a e Police Association kihe 'enau opinion, pea 'oku 'entitle pe moe kakai Tonga kihe 'enau opinion. Na'e 'osi fakamaau'i 'a Motekiai!
Ko 'eku fakatokanga atu Seini Afeaki, feinga keke ngaue'aki ha'o personal 'email address' 'i ho'o ngaahi 'campagne' na'a faifai peau launga'i koe 'i ho'o ngaue'aki 'a e email address ho'o ngaue'anga he 'oku 'ikai koe opinion 'ena 'a e potungaue 'oku ke ngaue ai 'oku ke 'omai. or is it? I am serious! Kou pehe 'e au 'oku mou 'ilo 'a e lao moe policies 'a e fonua ni.
Me'amalie ko 'etau monu'ia 'ihe 'etau 'iha fonau temokalati ketau takitaha fakahaa'i hotau loto, koe me'a 'oku ongo ko hono ngaue'aki 'ehe Tonga 'a e 'Telegraph' ke toe tukuhifo 'aki 'a e Tonga. Mou ngaue 'aki 'a e 'Sydney Morning Herald' katau lelei.
'Atenisi Kolomotu'a
Ma'ae Tonga 'o 'Aositelelia, moe Tonga 'o Tonga, moe Tonga 'o mamani kotoa.