40 Ka ka tali ‘a e taha ‘o ne valoki‘i ia, ‘o pehē, Hilinga mo koe ke ke ‘apasia ki he ‘Otua, he ‘oku mo kaungā tautea mo ia. 41 Pea tonuhekina ho‘otaua; he ‘oku ta kai ‘a e nunu‘a ‘o e ngāue na‘a ta fai: ka ko e toko taha ni, kuo ‘ikai ha‘ane momo‘i me‘a ta‘etaau ‘e fai. 42 Pea ne pehē, ‘E Sīsū, manatu‘i au, ‘oka ke ka hoko mai kuo ke pule‘anga.
1) Hilinga mo koe ke ke ‘apasia ki he ‘Otua, he ‘oku mo kaungā tautea mo ia
...naé mei totonu ke ke ápasia...1 TALA tuku fakaholo Ne ha 'i he folofola,Kamata'anga 'o e poto 'Apasia ki he 'Otua.2 'Apasia he ko e 'Otua,Ne ne ngaohi kitautolu.Ko e pule ia 'o Natula,Tau ke fai ki ai 'a e lotu.3 'Apasia he ko e Tu'i,'Oku 'o'ona 'a e pule'anga;O'ona foki he kalauni,Pea ko e Hau tafataha.4 'Apasia he ko e Tamai,'Uli he ngaahi famili.Ko e tufunga 'o mamani,Tauhi 'o lau Itaniti 5 'Apasia he ko e Hau,'Oku 'o'ona 'a e ko em.Ko e Mafi mo e Vunivalu,Ko e pule 'o e univeesi.
6 'Apasia he ko e 'Alo,Na'a ne fai ho fakatau 'Apasia he ko e Taukapo,Pea ko e Laumalie Tapu (659)..
2)...he ‘oku mo kaungā tautea mo ia..
...ko e sio fakaKalisitolosia loloto fau eni...ki he tautea ó e Ótuaa ía Sisu Kalaisi í he kolosii...he ko Sisu ko e Ótua ia, ko e pesona hono ua ia ó e Ótua he Trinity...óku íkai ko ha taha malanga tufunga pe ia mei Kaleli...ka ko e Ótua ia óku tautea, óku kalusefai, óku pekia, óku ne fakavaivaií é ia á ia...c 7 kaekehe na‘a ne fakamasivesiva‘i ‘e ia ia, he‘ene to‘o ‘a e anga ‘o e tamaio‘eiki, mo ‘ene hoko ‘i he tatau ‘o e tangata: 8 pea ‘i he ‘iloange na‘e hā ‘iate ia ‘a e tō‘onga ‘a e tangata, na‘a ne fakamo‘ulaloa‘i ia, he‘ene hoko ko e fai talangofua ‘o a‘u ki he‘ene mate, ka ko e mate ‘i he kolosi (Phi 2)..kuo ke sio ha Ótua óku tauteaí?..mo kalusefai?...mo pekia?..mamata tonu ai ía Sisu Kalaisi!
3)...ka ko e toko taha ni, kuo ‘ikai ha‘ane momo‘i me‘a ta‘etaau ‘e fai...
...ko e tonuhia á faiekina...2 'Oiau, he ofa lahi!Ne hifo ki mamani,'Alo'i ko e tamasi'i:Ne 'ikai ke toka'i 'A hono fakamaa'i,Ne hoko ko e sevaniti.3 Ko e tufunga ia,'O ngaue ongosia,Ke a'usi 'etau nofo heni;Ne tangi lo'imata,He kovi 'a e tangato,Ne lau'i 'ene fai lelei.4 Si'i Lami 'a e 'Otua,Ne talanga'i mei mu'a,Hono lakanga ke pekia;Ne 'ikai kalo ai,Ka na'e kalusefaiKe 'asinga'i 'a 'etau hia..(414)
--
--
Ko e tu'asila ke 'ave ki ai ha'o tasilisili ko e tasil...@googlegroups.com
Ke to'o ho tu'asila mei he memipa he Tasilisili, email ki he tasilisili-...@googlegroups.com
Ko e website 'a e Tasilisili ko e http://groups.google.com/group/tasilisili
---
You received this message because you are subscribed to the Google Groups "Tasilisili-he-ngaluope" group.
To unsubscribe from this group and stop receiving emails from it, send an email to tasilisili+...@googlegroups.com.
For more options, visit https://groups.google.com/groups/opt_out.
----- Original Message -----To:<tasil...@googlegroups.com>Cc:Sent:Sat, 23 Nov 2013 00:00:45 -0600Subject:Re: [tasilisili] RE: MALANGA SAPATE 24/11/2013...LUKE 23:33-43
Malo Kavauhi e kei tau mo peito na...
40 Ka ka tali ‘a e taha ‘o ne valoki‘i ia, ‘o pehē, Hilinga mo koe ke ke ‘apasia ki he ‘Otua, he ‘oku mo kaungā tautea mo ia. 41 Pea tonuhekina ho‘otaua; he ‘oku ta kai ‘a e nunu‘a ‘o e ngāue na‘a ta fai: ka ko e toko taha ni, kuo ‘ikai ha‘ane momo‘i me‘a ta‘etaau ‘e fai. 42 Pea ne pehē, ‘E Sīsū, manatu‘i au, ‘oka ke ka hoko mai kuo ke pule‘anga.
1) Hilinga mo koe ke ke ‘apasia ki he ‘Otua, he ‘oku mo kaungā tautea mo ia
...naé mei totonu ke ke ápasia...1 TALA tuku fakaholo Ne ha 'i he folofola,Kamata'anga 'o e poto 'Apasia ki he 'Otua2 'Apasia he ko e 'Otua,Ne ne ngaohi kitautolu.Ko e pule ia 'o Natula,Tau ke fai ki ai 'a e lotu.3 'Apasia he ko e Tu'i,'Oku 'o'ona 'a e pule'anga;O'ona foki he kalauni,Pea ko e Hau tafataha.4 'Apasia he ko e Tamai,'Uli he ngaahi famili.Ko e tufunga 'o mamani,Tauhi 'o lau Itaniti 5 'Apasia he ko e Hau,'Oku 'o'ona 'a e ko em.Ko e Mafi mo e Vunivalu,Ko e pule 'o e univeesi.
6 'Apasia he ko e 'Alo,Na'a ne fai ho fakatau 'Apasia he ko e Taukapo,Pea ko e Laumalie Tapu (659).
2)...he ‘oku mo kaungā tautea mo ia..
...ko e sio fakaKalisitolosia loloto fau eni...ki he tautea ó e Ótuaa ía Sisu Kalaisi í he kolosii...he ko Sisu ko e Ótua ia, ko e pesona hono ua ia ó e Ótua he Trinity...óku íkai ko ha taha malanga tufunga pe ia mei Kaleli...ka ko e Ótua ia óku tautea, óku kalusefai, óku pekia, óku ne fakavaivaií é ia á ia..c 7 kaekehe na‘a ne fakamasivesiva‘i ‘e ia ia, he‘ene to‘o ‘a e anga ‘o e tamaio‘eiki, mo ‘ene hoko ‘i he tatau ‘o e tangata: 8 pea ‘i he ‘iloange na‘e hā ‘iate ia ‘a e tō‘onga ‘a e tangata, na‘a ne fakamo‘ulaloa‘i ia, he‘ene hoko ko e fai talangofua ‘o a‘u ki he‘ene mate, ka ko e mate ‘i he kolosi (Phi 2).kuo ke sio ha Ótua óku tauteaí?..mo kalusefai?...mo pekia?..mamata tonu ai ía Sisu Kalaisi!
3)...ka ko e toko taha ni, kuo ‘ikai ha‘ane momo‘i me‘a ta‘etaau ‘e fai...
...ko e tonuhia á faiekina...2 'Oiau, he ofa lahi!Ne hifo ki mamani,'Alo'i ko e tamasi'i:Ne 'ikai ke toka'i 'A hono fakamaa'i,Ne hoko ko e sevaniti.3 Ko e tufunga ia,'O ngaue ongosia,Ke a'usi 'etau nofo heni;Ne tangi lo'imata,He kovi 'a e tangato,Ne lau'i 'ene fai lelei.4 Si'i Lami 'a e 'Otua,Ne talanga'i mei mu'a,Hono lakanga ke pekia;Ne 'ikai kalo ai,Ka na'e kalusefaiKe 'asinga'i 'a 'etau hia..(414)
!Malanga SAPATE 24/11/2013! (LUKE 23:33-43)Ngaahi lesoni: Luke 1 :68-79 ; Selemaia 23 :1-6 ; Kolose 1 :11-20 ; Luke 23 :33-43Ngaahi himi : Himi : 114, 115, 603Luke 23 :43 “Pea folofola ‘e ia ki ai, ko au ee ‘oku ou talaatu koe ‘aho ni te ke ‘i Palataisi mo au”Kaveinga : Koe tapuaki ‘oe ‘ilo’i kitaTalateuNeongo ‘oku tau kamata’i he sapate ni ha fa’ahi ta’u fo’ou (‘Etiveni) moe nofo ‘amanaki ‘ae mamani ki he hoko mai ‘ae Pilinisi ‘oe Melino ki mamani, ka kia Luke mo ‘ene talanoa he vahe ni ‘oku ne lolotonga muimui’i mai ‘ae hala fononga ‘o Sisu talu ‘ etau fe’ao mai mo he ngaahi mahina kuo tau situ’a mei ai mo ‘ene tutui mai ke a’u ki he tumutumu ‘o ‘ene misiona ma’ae mamani. Pea hangee pe ko ia ‘oku ha atu he talanoa ‘oe vahe ni kuo lava ‘ae fakamaau’anga pea kuo hili atu mo hono tautea koe pekia he Kolosi fakataha mo ha ongo angahala ‘e tokoua. Pea ‘oku hoko atu ‘a Luke ke fakamatala’i ha toe talanoa ‘e taha na’e ‘ikai mei he kakai na’a nau tutuki ‘a Sisu ka mei he ongo tangata na’e tutuki fakataha mo Sisu. Pea ‘oku pehee hono talanoa na’e tauvalovalo ‘ae to’ohema kae hounga’ia ‘ae angahala ‘i hono to’omata’u pea to ai ‘ae lea ni mei he fofonga ‘o Sisu ‘’Pea folofola ‘e ia ki ai, ko au ee ‘oku ou talaatu koe ‘aho ni te ke ‘i Palataisi mo au” ‘a ia ko ‘etau veesi malanga ia.Koe vete ‘oe potu tohi
‘Oku ou faka’amu ke pukepuke ‘etau tokanga ki he ngaahi fakakaukau ‘i he fepotalanoa’aki ‘i he vaha’a ‘o Sisu moe ongo kaiha’a ’akau he funga kolosi ‘Oku fakatupu fifili foki ‘ae ‘ikai ke hiki kotoa mai ‘e Luke ‘ae ngaahi fitu’i Folofola ‘a Sisu mei he Kolosi hangee ko ia ‘oku lea ki ai ‘ae ngaahi Kosipeli kehe. Matamata koe taha ‘oe ngaahi me’a na’e tokanga ki ai ‘a Luke ko ‘eni feinga ke kau ai leva ‘ae Senitaile mo hotau mamani he fakamolemole ‘ae ‘Otua ma’ae Siu. Koe lea ni na’e kaungatonu ia ki he kau Siu “he ‘oku ‘ikai ke nau ‘ilo ‘enau me’a ‘oku fai.” Koe’uhii koe ‘uhinga ia ‘ene ha’ele mai ke fakakakato ‘ae palani fakamo’ui ‘ae ‘Otua ma’ae Siu mo mamani pea na’a nau tutuki ia ‘i he ta’emo’oni ka na’a ne pekia ‘i he mo’oni. Fakatatau ki he ngaahi tautea mate kotoa ‘oe kuonga ‘o Sisu koe mamahi taha ‘eni he ‘oku hanga ‘ehe mamafa ‘oe sino ‘o fakafe’atungia’i ‘ae ngaue ‘ae mafu pea ‘oku natula leva ke fonuhia ‘ae ma’ama’a pea ‘oku mate mamalie mo mamahi ‘ae tangata Na’e fakahoko foki ‘ae ngaahi tautea pehe ni he ngaahi feitu’u ‘e malava ke sio ki ai ha taha pe he ko hono taumu’a ia ke ako mei ai ‘ae toenga ‘oe kakai ke ‘oua te nau toe maumau’i ha lao pea ‘oku kei ngaue’aki mai he ‘aho ni ‘ae fakakaukau ko ia ‘e kau lotu Mosilemi. Na’a nau tohi ‘ae lea ‘o tuki’i ‘i hono kolosi “Koe tu’i Siu ‘eni” pea na’a nau hiki ia ‘i he lea fakaalamea, fakalatina mo fakakalaisi koe taumu’a ke malava ‘ehe taha kotoa pe ‘i he kuonga ‘o Sisu ‘o lau ‘ae hia ia na’e tautau ai he kolosi “koe tu’i siu.
--
fakapulia
To unsubscribe from this group and stop receiving emails from it, send an email to mailto:tasilisili%2Bunsu...@googlegroups.com.
--
fakapulia
--
--
Ko e tu'asila ke 'ave ki ai ha'o tasilisili ko e tasil...@googlegroups.com
Ke to'o ho tu'asila mei he memipa he Tasilisili, email ki he tasilisili-...@googlegroups.com
Ko e website 'a e Tasilisili ko e http://groups.google.com/group/tasilisili
---
You received this message because you are subscribed to the Google Groups "Tasilisili-he-ngaluope" group.
To unsubscribe from this group and stop receiving emails from it, send an email to mailto:tasilisili%2Bunsu...@googlegroups.com.
Email sent using Optus Webmail
--
--
Ko e tu'asila ke 'ave ki ai ha'o tasilisili ko e tasil...@googlegroups.com
Ke to'o ho tu'asila mei he memipa he Tasilisili, email ki he tasilisili-...@googlegroups.com
Ko e website 'a e Tasilisili ko e http://groups.google.com/group/tasilisili
---
You received this message because you are subscribed to the Google Groups "Tasilisili-he-ngaluope" group.
To unsubscribe from this group and stop receiving emails from it, send an email to mailto:tasilisili%2Bunsu...@googlegroups.com.
----- Original Message -----To:
"tasil...@googlegroups.com" <tasil...@googlegroups.com>Cc:Sent:Wed, 27 Nov 2013 16:02:36 -0800 (PST)
3)..ka ko e toko taha ni, kuo ‘ikai ha‘ane momo‘i me‘a ta‘etaau ‘e fai...
...ko e tonuhia á faiekina...2 'Oiau, he ofa lahi!Ne hifo ki mamani,'Alo'i ko e tamasi'i:Ne 'ikai ke toka'i 'A hono fakamaa'i,Ne hoko ko e sevaniti.3 Ko e tufunga ia,'O ngaue ongosia,Ke a'usi 'etau nofo heni;Ne tangi lo'imata,He kovi 'a e tangato,Ne lau'i 'ene fai lelei.4 Si'i Lami 'a e 'Otua,Ne talanga'i mei mu'a,Hono lakanga ke pekia;Ne 'ikai kalo ai,Ka na'e kalusefaiKe 'asinga'i 'a 'etau hia..(414)
!Malanga SAPATE 24/11/2013! (LUKE 23:33-43)Ngaahi lesoni: Luke 1 :68-79 ; Selemaia 23 :1-6 ; Kolose 1 :11-20 ; Luke 23 :33-43Ngaahi himi : Himi : 114, 115, 603Luke 23 :43 “Pea folofola ‘e ia ki ai, ko au ee ‘oku ou talaatu koe ‘aho ni te ke ‘i Palataisi mo au”Kaveinga : Koe tapuaki ‘oe ‘ilo’i kitaTalateuNeongo ‘oku tau kamata’i he sapate ni ha fa’ahi ta’u fo’ou (‘Etiveni) moe nofo ‘amanaki ‘ae mamani ki he hoko mai ‘ae Pilinisi ‘oe Melino ki mamani, ka kia Luke mo ‘ene talanoa he vahe ni ‘oku ne lolotonga muimui’i mai ‘ae hala fononga ‘o Sisu talu ‘ etau fe’ao mai mo he ngaahi mahina kuo tau situ’a mei ai mo ‘ene tutui mai ke a’u ki he tumutumu ‘o ‘ene misiona ma’ae mamani. Pea hangee pe ko ia ‘oku ha atu he talanoa ‘oe vahe ni kuo lava ‘ae fakamaau’anga pea kuo hili atu mo hono tautea koe pekia he Kolosi fakataha mo ha ongo angahala ‘e tokoua. Pea ‘oku hoko atu ‘a Luke ke fakamatala’i ha toe talanoa ‘e taha na’e ‘ikai mei he kakai na’a nau tutuki ‘a Sisu ka mei he ongo tangata na’e tutuki fakataha mo Sisu. Pea ‘oku pehee hono talanoa na’e tauvalovalo ‘ae to’ohema kae hounga’ia ‘ae angahala ‘i hono to’omata’u pea to ai ‘ae lea ni mei he fofonga ‘o Sisu ‘’Pea folofola ‘e ia ki ai, ko au ee ‘oku ou talaatu koe ‘aho ni te ke ‘i Palataisi mo au” ‘a ia ko ‘etau veesi malanga ia.Koe vete ‘oe potu tohi‘Oku ou faka’amu ke pukepuke ‘etau tokanga ki he ngaahi fakakaukau ‘i he fepotalanoa’aki ‘i he vaha’a ‘o Sisu moe ongo kaiha’a ’akau he funga kolosi ‘Oku fakatupu fifili foki ‘ae ‘ikai ke hiki kotoa mai ‘e Luke ‘ae ngaahi fitu’i Folofola ‘a Sisu mei he Kolosi hangee ko ia ‘oku lea ki ai ‘ae ngaahi Kosipeli kehe. Matamata koe taha ‘oe ngaahi me’a na’e tokanga ki ai ‘a Luke ko ‘eni feinga ke kau ai leva ‘ae Senitaile mo hotau mamani he fakamolemole ‘ae ‘Otua ma’ae Siu. Koe lea ni na’e kaungatonu ia ki he kau Siu “he ‘oku ‘ikai ke nau ‘ilo ‘enau me’a ‘oku fai.” Koe’uhii koe ‘uhinga ia ‘ene ha’ele mai ke fakakakato ‘ae palani fakamo’ui ‘ae ‘Otua ma’ae Siu mo mamani pea na’a nau tutuki ia ‘i he ta’emo’oni ka na’a ne pekia ‘i he mo’oni. Fakatatau ki he ngaahi tautea mate kotoa ‘oe kuonga ‘o Sisu koe mamahi taha ‘eni he ‘oku hanga ‘ehe mamafa ‘oe sino ‘o fakafe’atungia’i ‘ae ngaue ‘ae mafu pea ‘oku natula leva ke fonuhia ‘ae ma’ama’a pea ‘oku mate mamalie mo mamahi ‘ae tangata Na’e fakahoko foki ‘ae ngaahi tautea pehe ni he ngaahi feitu’u ‘e malava ke sio ki ai ha taha pe he ko hono taumu’a ia ke ako mei ai ‘ae toenga ‘oe kakai ke ‘oua te nau toe maumau’i ha lao pea ‘oku kei ngaue’aki mai he ‘aho ni ‘ae fakakaukau ko ia ‘e kau lotu Mosilemi. Na’a nau tohi ‘ae lea ‘o tuki’i ‘i hono kolosi “Koe tu’i Siu ‘eni” pea na’a nau hiki ia ‘i he lea fakaalamea, fakalatina mo fakakalaisi koe taumu’a ke malava ‘ehe taha kotoa pe ‘i he kuonga ‘o Sisu ‘o lau ‘ae hia ia na’e tautau ai he kolosi “koe tu’i siu.Koe fuofua tangata ke fakamo’oni ki he’ene pekia kae mo’ui ‘ae angahalaKoe ‘aho hono tutuki koe ‘aho ‘oe fehangahangai he ‘oku fakamatala ‘a Luke na’e tutu’u pe ‘ae fu’u kakai ‘o ‘ikai ke mahino ‘ae me’a ‘oku nau ‘i ai. Pea na’e fingofingo mai moe kau taula’eiki koe’uhii koe muimui mai ‘ae kakai ‘ia Sisu pea ‘ikai ia ko ia pe ka na’e toe a’u ki he funga kolosi ‘ae fehangahangai he koe tokotaha na’e ne tauvalovalo pea koe tokotaha na’a ne fakafeta’i ‘ae mafi ‘oe ‘Eiki. ‘I he fakahinohino ki he founga ‘oe Lotu pea ‘oku fa’a kamata’aki ‘ae fakalangilangi, Vete pea fakafeta’i etc. Matamata koe fotunga ‘eni ‘oe tautapa’aki ‘ehe tangata ‘i hono to’omata’u ki he meesi ‘ae ‘Otua. Na’a ne manava’aki mai ‘ae ‘ilo’i kita “Hilingaa mo koe ke ke ‘apasia ki he ‘Otua he ‘oku mo kaungaa tautea mo ia. Pea tonuhekina ho’o taua he ‘oku ta kai ‘ae nunu’a ‘oe ngaue ‘oku ta fai, ka koe tokotaha ni kuo ‘ikai ha’ane momo’i me’a ta’e taau ‘e fai.” Koe fuofua tangata ia ‘i mamani ke vete ‘e hono ngutu ‘ae ha’i ne fakapona ‘e he angahala koe’uhii ko ‘ene Tui ki he hoko mai ‘a Sisu ‘o pekia kae mo’ui ‘ae tangata “Sisu manatu’i au ‘o ka ke ka hoko mai kuo ke pule’anga…” Koe fuofua tangata ke ne fakalangilangi ‘ae mafai ‘oe Tui ‘o hulu hake he toenga ‘oe kau muimui ki he Kolosi he na’e na’a nau tutu’u mei he mama’o pea tangi koe ta’emahino ‘ae toetu’u. Koe manava ‘ae ‘ilo’i kita pea heka atu he peau ma’ahi ‘o Kalevale moe Kolosi ke toka’one he matafanga ‘o ‘Itaniti pea mo hono kaveinga koe ma’u ‘ae Pule’anga moe mo’ui ta’engata he taimi pe ko ia. Na’e talanoa taimi kaha’u atu ‘ae tama ni kae tali taimi lolotonga atu ‘a Sisu he ‘oku ‘ikai koe ‘Otua ia ‘oe kaha’u pe ka koe ‘Otua ia ‘oe kuohili, lolotonga pea moe kaha’u foki. Koe pule’anga ‘oe ‘Otua ‘oku ‘ikai ko ha me’a ke tau fa’a tatali ki ai ka koe me’a ‘oku lolotonga hoko mai kiate koe mo au he ‘aho kotoa pe he ko hono taumu’a ke tau teuteu he taimi kotoa pe ke ma’u ia. Koe tangata koee he to’ohema na’a ne toe fakaongo atu pe ‘ae lea moe tauvalovalo mo talalakulaku ‘ae kau sotia moe kau taula’eiki he’enau pehee “’ikai koe Misaia koe? Pe’i fakahaofi koe mo ki maua.” Koe lea ni ‘ae ta’e’ilo kita he koe kaiha’a ia pea ko hono iku’anga koe mate ta’engata.Koe fakamolemole moe fekau faka’osi ‘oe KolosiNa’e faka’ali’ali ‘e Sisu ki mamani ‘ae ‘ene fai ki he’ene ngaahi lea “’Ofa’i ho fili” ‘ae to’onga faingata’a taha ke tali ‘e hotau matelie ka na’a ne fakahinohino ki mamani ‘oku malava pe ‘e he matelie ke tali fiemalie ‘ae tonounou ‘a hoto kaungaa mo’ui he ko hotau kolosi faka’aho ia ke fua ki he mo’ui ta’engata. Koe fekau faka’osi ‘oe Kolosi koe “Fakamolemole” pea koe fekau ‘uluaki ‘oe toetu’u koe “Fakamolemole”. ‘I he tohi Senesi na’e tangi hake ‘ae toto ‘o ‘Epeli mei he kelekele ki ha sauni ma’a Keini koe’uhii koe fakapoo na’a ne fai. Ka ki he ‘aho ni mo Kalevale na’e tangi hake ‘ae toto/ ta’ata’a ‘o Kalaisi mei he kelekele ki ha “Fakamolemole” ma’a mamani. Kuo ke ‘osi fai ha fakamolemole ma’a hotau ngaahi fili? Kainga koe teuteu lelei taha ia ‘oku tau nofo ‘amanaki’aki ki he fakamanatu ‘oe teu hoko mai ‘oe Pilinisi ‘oe Melino pea fakataha ia mo ‘etau teu atu ki he ‘aho ‘e toe hoko mai ‘a Sisu koe fakamaau ma’a mamani ke tau fefakamolemole’aki mu’a.FakaakonakiKainga ‘e lau fakakuu kitautolu koe fuofua taimi ia ke te ‘ilo’i ai kohai kita ki he ‘Otua pea tui ai ki he pekia ‘a Kalaisi ma’a ‘etau ngaahi angahala? ‘E lau fakakuu koe fuofua taimi ia ho famili ke nau punou ‘o vete ‘enau ngaahi angahala pea ke tali ‘ehe loto ‘ae pekia ‘a Sisu koe’uhii ko ‘etau ngaahi to nounou faka’aho? Fai leva ‘oua toe tatali he ‘oku ‘unu mai pe ‘ae ngata’anga ki he me’a kotoa pe. Tui leva! Tui leva! Ki he ta’ata’a, ha’u kia Sisu! Ha’u kia Sisu te ne fakamo’ui”Fakama’opo’opo‘Oku hanga ‘e Luke he talanoa ni ‘o fakakau atu ‘ae mamani ‘oe Senitaile ki he tangi “Fakamolemole ‘a Sisu he kolosi.” Ko hotau ‘alunga ‘oku ua matee pe koe ‘ikai pe ko ‘etau ‘ilo’i kitautolu pea ‘oku tau tauvalovalo leva ki he’ene pekia pe ko ‘etau ‘ilo’i koe angahala kitautolu pea ‘oku tau fakafeta’ia leva ‘ene pekia ka tau mo’ui ai. ‘Oku lau ‘ae ongo Kosipeli koee koe fakamolemole ke fitu liunga fitu ngofulu ka kia Luke moe mamani ‘oe Senitaile koe fakamolemole he ‘aho kotoa pe. Kainga ‘oku tupu pe ‘etau hama he Fakamolemole ‘ae ‘Otua koe ‘ikai ke tau fa’a ‘ilo’i kitautolu ‘i he’etau fakafeangai kiate Ia. Pea koe mafai ke ikuna’aki ‘ae fakamolemole ko ia koe pau mo matu’aki fakavaivai’i mo’oni ‘etau mo’ui kia Sisu Kalaisi hangee koe fakavaivai’i ‘e he angahala kaiha’a’akau ko ‘eni ‘ene mo’ui kia Sisu pea ne ‘inasi ai he koe tapuaki ia ‘oe ‘ilo’i kita “koe ‘aho ni teke ‘i Palataisi mo au” ‘Emeni.Kavauhi
--
--
Ko e tu'asila ke 'ave ki ai ha'o tasilisili ko e tasil...@googlegroups.com
Ke to'o ho tu'asila mei he memipa he Tasilisili, email ki he tasilisili-...@googlegroups.com
Ko e website 'a e Tasilisili ko e http://groups.googlecom/group/tasilisili
--
fakapulia
--
fakapulia
Koe tangata kh'akau Koe tangata faihia, ko Fe me'a koia ? Kehe ia meihe hia fai ilo, oku Kii fihi e talanoa. ,Koe ha Kuo tali ai e taha kae ta'e tali e taha,. Ko Fe ai heni ,e OFA Faka'Otua ? Ngali kii OFA fktonutonu a Sisu ee...
Ko e website 'a e Tasilisili ko e http://groups..google.com/group/tasilisili
--
fakapulia
--
fakapulia
--
fakapulia
--
fakapulia
To unsubscribe from this group and stop receiving emails from it, send an email to tasilisili+...@googlegroups.com.
For more options, visit https://groups.google.com/groups/opt_out.
--
--
Ko e tu'asila ke 'ave ki ai ha'o tasilisili ko e tasil...@googlegroups.com
Ke to'o ho tu'asila mei he memipa he Tasilisili, email ki he tasilisili-...@googlegroups.com
Ko e website 'a e Tasilisili ko e http://groups.google.com/group/tasilisili
---
You received this message because you are subscribed to the Google Groups "Tasilisili-he-ngaluope" group.
To unsubscribe from this group and stop receiving emails from it, send an email to tasilisili+...@googlegroups.com.
For more options, visit https://groups.google.com/groups/opt_out.