Zločin In Kazen Film
Anais Wachowski
Roman Zločin kazen velikega ruskega književnika Fjodora Mihajlovića Dostojevskega (1821 - 1881) ni samo remek delo ruskega in svetovnega realizma, ampak tudi ena od najvplivnejših literarnih zapuščin 19. stoletja z močnim filozofskim poudarkom. Piščevo delo je neposredno vplivala na razvoj moderne književnosti, vendar je vse do danes ostalo manifest o obrazu poštenja in pravičnosti. Ta briljantni tekst je bil večkrat prenešen na filmsko platno v različnih interpretacij, pri čemer je ena zadnjih pričujoča ameriška drama.
Zločin in kazen je eno najpomembnejših del svetovne literature. Dostojevski v ospredje postavi notranji boj, ki se odvija v glavnem protagonistu, Raskolnikovu. Ideja, da je pod pretvezo višjega dobrega z aktivnim izstopom iz pasivne množice upravičen do zločina, ga naredi anti-junaka. A ker sam ni zmožen ponotranjiti ideje Nadčloveka ter postati pripadnik Napoleonov, se na koncu zaradi umora in ropa preda oblastem ter sprejme kazen in pokoro.
Ta je prvi v nizu romanov, v katerih se Dostojevski loteva večnih vprašanj o bogu, ljubezni, morali, zlu, trpljenju, odrešenju in človekovi svobodi. Osrednja tema je nemotiviran umor, toda slog Dostojevskega zgodbo pretvori v napeto detektivsko pripoved. Kljub temu da je zgodba zelo navezana na Sankt-Peterburg v 60. letih 19. stoletja, so vprašanja, ki jih postavlja, aktualna v vseh časih.
Revni študent Rodion (Rodja) Romanovič Raskolnikov zagovarja teorijo, da se ljudje delijo na uši, ki niso zmožne velikih dejanj, in na redke posameznike, ki so dovolj močni, da lahko vzamejo pravico v svoje roke in lahko zagrešijo tudi zločin, če se jim to zdi potrebno. Tak zločin je upravičen, če je v prid celotni družbi. Raskolnikov na podlagi te teorije zagreši umor oderuške starke Aljone Ivanovne, v afektu pa ubije tudi njeno sestro Lizaveto, ki ga preseneti na kraju zločina. Z umorom si hoče dokazati, da spada med tiste posameznike, ki lahko spreminjajo svet. Za vzor si vzame Napoleona. Umor se mu sicer posreči, vendar ga pozneje začne prevzemati občutek krivde. Izpove se prostitutki Sonji Marmeladovi, v katero se tudi zaljubi. Po nekaj pogovorih z njo se odloči, da zločin prizna policiji. Kaznujejo ga s prisilnim delom v Sibiriji, kar pa za Raskolnikova ni najhuje; najhujše je spoznanje, da je tudi on nič več kakor uš. Roman se na nek način vseeno srečno konča, saj Sonja Raskolnikovu sledi v Sibirijo. Tam dolgo ostane zakrknjen in zamorjen, a se nekega jutra ob reki prebudi in odloči zaživeti novo življenje s Sonjo potem, ko bo prestal kazen.
Roman sloni na idejni podlagi Dostojevskega o posameznikih, ki so dovolj notranje močni, imajo dobro razvit čut za moralo in lahko oblikujejo svet po svoje; postanejo nekakšni bogovi, ki odločajo o svetu. Znana je izjava Dostojevskega, da bi bilo vse dovoljeno, če ne bi bilo boga. Pozneje je to teorijo zagovarjal tudi Friedrich Wilhelm Nietzsche, napačno pa so jo interpretirali in izrabili tudi nacisti.
Režiserka in dramatičarka Mirjana Medojević je končala študij na Fakulteti dramskih umetnosti na Cetinju, nato pa izobraževanje nadaljevala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, in sicer pod mentorstvom Tomija Janežiča. V LGL se je predstavila s svojo magistrsko produkcijo Zločin in kazen.
Prijavili se boste na SiGledalov e-novičnik. Enkrat, izjemoma dvakrat tedensko lahko pričakujete e-novičnik, v katerem vas bomo obveščali o premierah na slovenskih odrih in drugih novicah iz gledališkega sveta. V času novoletnih praznikov pa vam bomo zaželeli zdravja in uspeha. To je vse, s čimer bomo polnili vaše elektronske poštne predale.
Psihološki roman Zločin in kazen je bil prvič objavljen leta 1866, ko je v nadaljevanjih izhajal v časopisu Ruski vestnik. Literarnozgodovinsko se ga uvršča v obdobje realizma, Dostojevski pa je zgodbo postavil v kontekst ruske družbe druge polovice 19. stoletja. V ospredju je protagonist Raskolnikov, ki se spopada z vprašanjem o Nadčloveku in upravičenosti zločina. Pri njem ima že ime simbolno vrednost, saj ponazarja razklanost med pozitivnim in negativnim, dobrim in zlim/slabim, mirom in nemirom, življenjem in smrtjo. Delo je v slovenski jezik prvi prevedel Vladimir Levstik, tokratna izdaja pa je pregledan in dopolnjen prevod Sovretovega nagrajenca, Marjana Poljanca, za katerega je spremno besedo napisala dr. Urša Zabukovec.
Dežela vmes ponuja intimen vpogled v skrita življenja prebežnikov iz podsaharske Afrike, ki si zasilno domovanje uredijo v gorah severnega Maroka. Večina sanja, da bi se s prečkanjem močno zastražene meje okrog mesta Melilla, španske enklave na afriški celini, prebila v Evropo.
Ameriški in angleški novinar se srečata v vojnem Sarajevu. Prvi želi samo opravljati svoj posel in se pri tem in življenju v obkoljenem mestu čim bolje znajti, drugi pa se ob odkritju sirotišnice na bojni črti vse globlje zaplete v usodo nebogljenih otrok in nazadnje eno izmed deklic tudi ilegalno prepelje v Anglijo.
Topla igrano-animirana družinska komedija, nastala po knjižnih klasikah Michaela Bonda. Film spremlja zabavne dogodivščine mladega perujskega medvedka migranta, ki v London pripotuje v iskanju novega doma.
Film, ki sledi dvema afganistanskima beguncema, Jamalu in njegovemu starejšemu bratrancu Enayatu, na njuni poti od begunskega taborišča v Pakistanu do obljubljenega boljšega jutri v Veliki Britaniji, pri čemer pa se morata spopasti tudi s tihotapci.
Mlad mehiški migrant Pedro v iskanju izseljenega in bojda uspešno situiranega očeta, ki ga ni še nikoli videl, s skupino nelegalnih priseljencev prečka mejo in se odpravi v New York. Na poti pa se znajde v težavah.
Pet nadstropij, tri vhode in devetnajst lastnikov ima po privatizaciji dom, ki je bil zgrajen kot samski dom gradbenih delavcev. V njem živijo možje, ki so kot mladeniči prišli iz Bosne, trideset let kot gradbeni delavci gradili Slovenijo in po bankrotu teh podjetij ostali brez vsega. Poleg socialne odrinjenosti imajo še nekaj skupnega: zgodbe.
Dokumentarec Toma Križnarja in Maje Weiss je zgodba o trpinčenih Sudancih, ki s pomočjo kamer, računalnikov in satelitskih modemov ščitijo svoja življenja in s tem postanejo priče lastnega gorja. Pozabljeni od svetovne politike, medijev in humanitarnih organizacij prosijo za pomoč "civilizirani" svet.
Med tihotapljenjem mamil iz Turčije oblasti zasačijo Billyja in sodišče ga kot grešnega kozla obsodi na 30-letno zaporno kazen. Če naj sploh preživi, mu ostane le še beg oz. vožnja s "polnočnim ekspresom".
Irec Gerry v rodnem Belfastu s streh krade železo in povzroča preglavice Iri. Zato ga skrbni in miroljubni oče Giuseppe pošlje v London k teti. Svobodomiselni Gerry pa se po Londonu raje potika z lokalno skupino hipijev. Vendar usoda hoče, da se znajde na nepravem mestu ob nepravem času. Britanska vojska ga obsodi za teroristični bombni napad na pub v Guildfordu.
Poletje 1964: Dva agenta FBI - eden zadrgnjen, ki sledi vsem pravilom, in drugi izkušen južnjaški pravnik, ki zna z ljudmi, - se odpravita v vzhodni Mississippi raziskovat izginotje treh aktivistov za človekove pravice.
Film, posnet po resničnih dogodkih in nagrajen s številnimi oskarji, pripoveduje o ljudeh, ki so preživeli holokavst med 2. svetovno vojno, in o človeku, ki je nepričakovano postal njihov rešitelj.
Malalo Yousafzai so zaradi njenega zavzemanja za izobraževanje deklic v Afganistanu Talibani napadli in ustrelili v obraz, vendar je boj za pravice nadaljevala in pomembnost dostopa do izobraževanja za dekleta približala ljudem po vsem svetu. Za svoje delo je leta 2014 dobila Nobelovo nagrado za mir.
Radoživega prestopnika, obtoženega posilstva, pošljejo na opazovanje v psihiatrično bolnišnico. Ogorčen nad načinom zdravljenja se skuša pacientom približati na svoj način in jih obuditi nazaj k življenju, kar mu sčasoma tudi uspe. V otopelih pacientih prebudi njihovega duha in jih pripravi k uporu, ki ga osebje klinike z ledenohladno upravnico na čelu surovo zatre.
Inspirativno dokumentarno potovanje po največjem svetovnem smetišču z Vikom Munizom in samooklicanimi reciklažnimi smetarji-umetniki, ki med gorami odpadkov v Braziliji citirajo Machiavellija, je testament transformativni moči umetnosti in lepoti človeškega duha.
Želva pooseblja naš odnos z oceanom. Živela je na kopnem, nato pa se vrnila v ocean in ta je spet postal njen dom. Vseeno pa želva na neki način ostaja tujka v oceanu. Še vedno mora dihati zrak in še vedno se mora vrniti na kopno, da izleže jajca. Neznosno pretresljiv je pogled na želvo, ki skozi noč vleče vso svojo težo iz morja, potem ko je tu preživela potovanje, ki je trajalo dolga desetletja. Z vsem spoštovanjem jo lahko le vprašaš: Od kod si prišla? Zakaj si se vrnila? Kaj si videla? Lahko ji zastaviš ista vprašanja kot vsakemu tujcu.
Najstnika Marca, ki ima Downov sindrom, zapusti mati in Rudy začne skrbeti zanj skupaj s svojim partnerjem Paulom. Ko oblasti ugotovijo, kako živi Marco, ga poskušajo "rešiti", čeprav je v novi družini končno srečen.
Leta 1977 je Harvey Milk v San Franciscu kot prvi odkrit homoseksualec v Ameriki zasedel vplivno državno službo. Njegova zmaga ni bila zgolj zmaga za pravice homoseksualcev; poskrbel je za koalicije v celotnem političnem spektru. Kot zagrizenega borca za človekove pravice ga je imela, pred njegovo prezgodnjo smrtjo leta 1978, za junaka celotna Amerika, od starejše populacije do sindikalistov.
Mirko je aktivist za pravice LGBT-oseb in poskuša organizirati parado ponosa v Beogradu. Ker se je prva končala z nasiljem in policija noče varovati parade, najde pomoč pri homofobnemu gangsterju Limunu.
Bree je tik pred operacijo, s katero bi dokončala spremembo spola iz moškega v žensko, ko izve, da ji je bilo dodeljeno skrbništvo nad sinom, za katerega niti ni vedela, da obstaja. Odloči se, da mu bo pomagala, vendar ne zbere dovolj poguma, da bi mu povedala, kdo v resnici je, kar vodi v potovanje polno zmešnjav, a tudi zanimivih (samo)spoznanj.
c80f0f1006