ENIO

[danijela budin ravnic]

Zelo me je pretresla novica o smrti našega Enia. Lahko rečem našega, saj je bil NAŠ.

Poznala sem ga še iz daljnega leta 1984, ko sem bila 10 let njegova sodelavka v OPREMI Izola.

Že takrat sem občutila njegovo dobrosrčnost, delavnost in smisel za humor. Povezanost in druženje se je nadaljevalo tudi naprej, tako na tekmovanjih, kot tudi izven. 

Bil mi je kot podporni član v moji strelski karieri, saj mi je s svojim neizmernim znanjem pomagal tako z nasveti, kot tudi s spodbudnimi besedami, predvsem takrat ko sem bila v stiski.

Znal je prisluhniti, se pohecati, nasmejati, predvsem pa je rad pomagal.

   

Dolga leta sva si bila tako sotekmovalca, kot tudi velika prijatelja. Pogrešala ga bom kot velikega človeka, odličnega strelca, trenerja, prijatelja...,

 ENIO hvala, počivaj v miru.

Hvala in iskreno sožalje svojcem in SD IZOLA 

Danijela - SD IX. KORPUS PIRAN