V Cerkveni zgodovini je odigrala pomembno vlogo s svojim vplivom na papeža Gregorja XI., ki ga je pregovorila, da se je vrnil iz francoskega Avignona nazaj v Rim. Odločilno je posegla v reformo Cerkve in papeške kurije ter uspešno nastopila tudi kot razsodnica v mnogih svetnih sporih.
Rodila se je kot štiriindvajseti otrok, s sedmimi leti zaobljubila večno devištvo in se navdušila nad redom svetega Dominika. Dokler ni z osemnajstimi stopila k dominikanskim tretjerednicam, je uživala le surovo zelenjavo in čisto vodo, zadoščalo ji je pol ure spanja na dva dni, neusmiljeno se je trpinčila: nosila je verigo, ki se ji je zajedala v meso in se dnevno poldrugo uro bičala do krvi.
Doživela je več Zveličarjevih prikazovanj, po katerih se je usmerila v dejavno ljubezen: skrbela je za bolne, postala je iskana svetovalka vladarjev in bila opora na smrt obsojenim.
Leta 1375 je prejela Kristusove rane, ki jih je skrivala vse do smrti.
|
