Kot deklica je rada pomagala domačemu župniku pri delu z otroki. Zbirala jih je okoli sebe in jim pripovedovala o Jezusovem življenju. Razlagala jim je celo katekizem. Očetova bolezen jo je prizadela tako močno, da je bila sama od tistega dne hroma, priklenjena na posteljo. To je bil le prvi izmed udarcev usode, ki so jo čakali, vendar je vse junaško prenašala. Med francosko revolucijo so bolnico osumili, da daje zatočišče preganjanim duhovnikom. Biriči so v ta namen že pripravili grmado in jo razglasili za čarovnico. Prijatelji so jo skrito v bali slame pretihotapili iz vasi. Od takrat naprej se je skrivala in bežala pred preganjalci, dokler ni v Amiensu našla varnega zavetja in tam ustanovila kongregacijo »sester naše ljube Gospe« ali notredamk, ki naj bi vzgajale in poučevale dekleta. Kmalu po tem dogodku je čudežno ozdravela.
Kasneje je morala Francijo zapustiti, ker so oblasti njeno delovanje preganjale. Svoj red je razširila v Belgijo, kjer je tudi pokopana.
V Franciji so kasneje spoznali svojo krivičnost in skupnost spet dovolili.
|
