Letos praznujemo 150 let prikazovanj v Lurdu. Leta 1858 se je v massabielski pečini 14-letni Bernardki Marija, razodeta kot »Brezmadežno spočetje«, osemnajstkrat prikazala.
Prvemu otroku revne družine, ki je bolehal za astmo, je »bela Gospa« obljubila, da jo bo naredila srečno »ne na tem svetu, ampak na onem«. Po njenih navodilih je Bernardka odkrila vodni izvir, ki še danes »ozdravlja« mnoge.
Bernardka se je pridružila redu usmiljenih in šolskih sester, kjer pa je prednica ni razumela in je zato tudi ni marala. Njeno življenje zato tudi v samostanu ni bilo lahko. Posvečala se je strežbi ubogim in bolnim. Njene zadnje besede preden je popolnoma izmučena umrla, so bile: »Sveta Marija, Mati božja, prosi zame, ubogo grešnico.«
Lurd je postal romarsko mesto šele po Bernardkini smrti. Leta 1906 je 346 zdravnikov podpisalo izjavo, s katero so čudeže v Lurdu razglasili za »lurško dejstvo«:
»Podpisani imamo za svojo dolžnost, da priznamo, da se v Lurdu godijo nepričakovane ozdravitve pod vplivom sile, za katero naša znanost ne ve, ki pa je gotovo ni mogoče razložiti z naravnimi zakoni.«
|
