Sveti Teotim je bil znan kot poganski filozof, v zrelih letih pa se je spreobrnil h krščanstvu, se ga z vso dušo oklenil in ga začel oznanjati. Škofovsko posvečenje je prejel proti koncu 4. stoletja. Sedež njegove škofije je bil v mestu Tomi ob Črnem morju. Prizadeval si je, da bi pridobil za krst Hune in Gote v spodnjem Podonavju. Kar se je prej zdelo nemogoče, je Teotim dosegel s svojo silno zgovornostjo, ljubeznivostjo, učenostjo in čudodelnostjo. Med Huni in Goti je dobil ime »bog (to je božji mož) Rimljanov«. Bil je pač Grk, ki je prišel iz rimske države na njihova tla in se jim prikupil s svojo človekoljubnostjo.
Bil je prisrčen prijatelj sv. Janeza Kristozoma in ga odločno branil pred napadi Teofila iz Aleksandrije. Zagovarjal je mnenje, da ni primerno obsojati moža, ki je vse svoje učeno delo podvrgel sodbi cerkvenega učiteljstva in neštetim ljudem odkril največje lepote vere, pa naj se je tudi osebno motil v kaki stvari.
Veliko stvari iz njegovega življenja je neznanih, to, kar vemo, pa zadostuje za sodbo, da je bil velik bogoslovni mislec in plemenit človek.
|
