Njeno življenje se vrti okoli velikega tedna. Že njeno ime pomeni »veliko trpeti« oziroma »trpeti z veliko potrpežljivostjo«. Rojena je bila na cvetno nedeljo, leta 1380, osemintrideset let je v mukah preživela na bolniški postelji in umrla na veliko sredo leta 1433.
Po nesrečnem padcu na drsališču si je še kot deklica zlomila rebro, kar je bil povod za nadaljnje bolezni, ki so povzročale gnitje njenega telesa. V mukah je vsak dan premišljevala Kristusovo trpljenje ter tako ni trpela več sama, marveč je Kristus trpel v njej. Zaradi bolezni hrane skoraj ni več uživala, krepčala se je le s požirki vina, končno le z malo vode. Zadnjih devetnajst let ji je bila edina hrana hostija, ki jo je zaužila ob obhajilu.
Mnogim je postala vodnica in svetovalka v duhovnem in vsakdanjem življenju, vsem je pomagala in vsi so odhajali potolaženi od nje.
Na upodobitvah je s cvetjem ovenčana devica s šopkom in razpelom v roki.
|
