obektivna statija v "Nova Makedonija" za evreite v Bylgarija
Vassil Karloukovski
*****************************
Ulogata na VMRO vo spasuvanjeto na Evreite
Zoshto holokaustot ne ja odmina Makedonija?
Nova Makedonija,
Broj 711 Sab 18.03.2000
Dolgogodishnoto srpsko ropstvo na teritorijata na Vardarska
Makedonija ja obezglavi VMRO i ja unishti edinstvenata politichka
sila koja mozheshe da vlijae za spasuvanjeto na makedonskite
Evrei- So aktivnoto uchestvo na Vladimir Kurtev, chlen na CK na
VMRO, izdejstvuvan e otpovikot na naredbata za deportacija na
bugarskite Evrei vo logorite na smrtta
Vladimir PEREV
Istorijata na Evreite na Balkanot, a so toa i vo Makedonija, e
relativno dobro poznata. Nema somnevanja deka Evrei na
teritorijata na Balkanot se srekjavaat ushte od tretiot vek pred
Hrista, za nivniot broj naglo da se zgolemi vo vtoriot vek po
Hrista, po nesrekjnoto i neuspeshno vostanie protiv Rimskata
imperija vo vremeto na imperatorot Hadrijan. Po padot na
Erusalim, podocna narechen Elija Kapitolina, pogolem del Evrei po
morski pat doagjaat vo Solun, za ottamu, po dolinite na Vardar I
Struma, da se naselat na teritorijata na Balkanot. Vo 14 vek na
Balkanot se doseluvaat izgonetite Evrei od germanskite zemji i od
Ungarija, koi govorat neshto poinakov jazik, poznati kako Evrei -
ashkenazi. Sepak, konechnoto i golemo doseluvanje na Evreite na
Balkanot se sluchuva vo 1492 i 1493 godina, koga na ovie teritorii
se naseluvaat izgonetite shpanski i portugalski Evrei - sefardi.
Nim sultanot Bajazit so ferman im odobruva naseluvanje na
teritorijata na Otomanskata imperija, a tie so sebe ja nosat
svojata kultura, finansiska mokj i specifichniot jazik - ladino,
koj kje ostane nivno jazichno obelezhje vo tekot na prestojot na
ovie teritorii. Vo site ovie preselbi edno od kluchnite mesta za
nivnoto raseluvanje na Balkanot e gradot Kjustendil, malo mesto vo
srceto na balkanskata teritorija, koe nekolku veka podocna kje se
pokazhe presudno za nivnoto natamoshno opstojuvanje.
EVREITE-PODDRZHUVACHI NA VMRO
Na Balkanot, evrejskite zaednici zhiveat vo relativno podnoslivi
uslovi na nacionalna i verska tolerancija. Duri i povekje tie se
pochituvani i bogati chlenovi na opshtestvoto, za mnogumina od niv
da zemat uchestvo vo osloboditelnite borbi na balkanskite narodi
protiv zavojuvachite. Od site niv, kako najznachajna lichnost se
izdvojuva bitolchanecot Rafael Kamhi, makedonski ilindenski i
poilindenski revolucioneren deec i blizok prijatel i sopodvizhnik
na poznatite makedonski revolucioneri i na VMRO voopshto. I ne e
samo toj celata evrejska zaednica vo Solun zastanuva na stranata
na VMRO vo periodot na Mladoturskata revolucija i neposredno po
nea, a pretstavnik na VMRO i izbran delegat od evrejskata zaednica
vo turskiot parlament e poznatiot revolucioner i opshtestvenik
Dimitar Vlahov. Toa i ja opredeluva sudbinata na solunskite Evrei
vo periodot shto sleduva. Omrazeni od grchkata zaednica vo Solun,
tie kje bidat predmet na maltretiranja vo celiot podocnezhen
period, so namera da bidat iseleni od ovoj grad, za konechno vo
tekot na Vtorata svetska vojna, grchkata administracija da im gi
predade na Germancite i da gi isprati vo logorite na smrtta. Toa
e i krajot na solunskite Evrei, najbogatite, najobrazovanite i
najrevolucionernite Evrei na ovoj del od Balkanot.
Vo megjuvreme, malata evrejska zaednica vo Kjustendil (ne povekje
od 3.800 dushi) funkcionira slobodno, nepoprechuvana od nikogo.
Tie se naogjaat na krstopatot shto vodi od Crno More do albanskite
planini i od Dunav do Beloto More. Zhiveat zaedno so drugite
narodnosti vo toa mesto, a nekoi od chlenovite na evrejskata
zaednica se somislenici na VMRO, uchesnici vo nejzinite akcii i
znachajni finansiski pomagachi. Istovremeno, Kjustendil
pretstavuva eden od glavnite punktovi na VMRO za dejstvuvanje vo
Makedonija, a pretstavnikot na Organizacijata vo ovoj grad, t.n.
punktov nachalnik na VMRO, e znachajna politichka, pa i policisko
- bezbednosna figura vo mestoto. Toj, punktoviot nachalnik na
VMRO, ja opredeluva politikata na bugarskata drzhava vo ova mesto
i od negovata volja i od voljata na Organizacijata se kreira
politichkiot i opshtestveniot zhivot na gradot. Ovaa sostojba
trae i funkcionira od pochetokot na formiranjeto na VMRO, pa se do
19 maj 1934 godina koga so drzhaven udar vo Bugarija e ukinata
parlamentarnata demokratija i zabraneta VMRO. Samo nekolku meseci
podocna povtorno e vospostavena parlamentarnata vlast vo zemjata,
no zabranata za vozobnovuvanje na VMRO nikogash ne e ukinata.
Sepak, i pokraj sevo ova, VMRO e faktichka vlast vo Kjustendil, a
punktoviot nachalnik neprikosnovena i pochituvana lichnost.
Vo januari 1941 godina, Carstvoto Bugarija - kako sojuznik na
Tretiot Rajh, go donesuva sramniot i nechovechen Zakon za zashtita
na nacijata so koj se ogranichuvaat pravata na etnichkite Evrei,
gragjani na Carstvoto Bugarija. Povekjeto od chlenovite na
parlamentot i opshtestvenite lichnosti vo drzhavata ne se
soglasuvaat so ovaa otstapka kon svoite germanski sojuznici, no
nemaat mokj poinaku da postapat. Istovremeno, se donesuva uredba
so koja na Evreite im se ogranichuva dvizhenjeto, a nekoi od niv
se rasporeduvaat vo sobirni logori i se upatuvaat na prinudna
rabota vo vnatreshnosta na Bugarija, podaleku od ochite na
germanskite sojuznici. Carot Boris e poznat kako prijatel na
Evreite, taka shto na nekoi od svoite pobliski prijateli uspeva da
im izdejstvuva pasoshi i tie si zaminuvaat za Turcija, a ottamu za
Amerika. Nekoi od niv Car Boris lichno gi isprakja na
zheleznichkata stanica vo Sofija.
Vo istiot period, pogolem del od Evreite shto zhiveat vo Nezavisna
Drzhava Hrvatska na Ante Pavelikj, slovenechkite, bosansko -
hercegovskite i srpskite Evrei vo nezavisnata kvislinshka
Nedikjeva Srbija se deportirani vo logorite na smrtta.
VMRO VO AKCIJA ZA SPASUVANJE
Vo mart 1943 godina stanuva jasno deka i bugarskite Evrei, kako i
onie koi zhiveat na teritorijata na Makedonija, vo toa vreme pod
germanska okupacija i administrirana od Carstvoto Bugarija, nema
da gi odmine slichnata sudbina. Kjustendilskite Evrei prvi
sfakjaat deka samo so organizirana akcija rakovodena od znachajni
politichki lichnosti, mozhat da bidat spaseni. Zatoa evrejskata
zaednica vo Kjustendil se sostanuva so bogatiot i ugleden
kozharski trgovec Asen Sujchmezov, za da pobara pomosh. Za taa
rabota Sujchmezov vednash se povrzuva so Vladimir Kurtev, chlen na
CK na VMRO, blizok prijatel na Vancho Mihajlov, ugleden profesor
po istorija vo kjustendilskata gimnazija i naedno punktov
nachalnik na VMRO vo istoto mesto. Kon niv se prikluchuvaat i
Petar Mihalev, advokat i naroden pratenik vo bugarskiot parlament,
kako i Ivan Momchilov, advokat i isto taka pratenik vo
parlamentot.
Ovaa grupa od chetvorica bogati i pochituvani gragjani na
Kjustendil vo sebe gi sodrzhi site kontroverzi na toa vreme. Asen
Sujchmezov e najbogatiot megju niv. Studiral pravo na Sofiskiot
univerzitet, no nikogash ne se zanimaval so pravna problematika.
Se vratil vo Kjustendil za da go nasledi ogromnoto semejno
bogatstvo i dolgogodishniot semeen biznis. Petar Mihalev i Ivan
Momchilov se pratenici vo bugarskiot parlament i dvajcata bliski
kon politichkiot krug Zveno i kon levite sili vo Bugarija. Vo
sushtina, i edniot i drugiot se protivnici na VMRO vo periodot
pred i po 19 maj 1934 g. Od druga strana, pak, Vladimir Kurtev e
najdobar prijatel na Vancho Mihajlov, eden od trojcata chlenovi na
CK na VMRO i nivni politichki protivnik vo toj period. Vaka
politichki razlichno orientiranata grupa ja splotuva samo edna
misla. Zashtita na bugarskite gragjani, bez ogled na nivnata
nacionalna, verska ili rasna pripadnost. Ovie chetvorica
istovremeno formiraat i Komitet za spas na bugarskite Evrei i se
organiziraat sledniot den so voz da zaminat za Sofija. Od
najavenite 40 gragjani na Kjustendil, koi treba so niv da zaminat
vo sofiskiot parlament, ne doagja nikoj. Na 8 mart, rano nautro,
chetvoricata so voz trgaat za Sofija i odat vo kabinetot na
Dimitar Peshev, advokat od Kjustendil, vo toa vreme
zamenik-pretsedatel na bugarskoto Sobranie. Toj gi prima, go
soslushuva nivnoto baranje i vednash organizira peticija
potpishana od pogolema grupa pratenici i dostavena do
pretsedatelot na bugarskata vlada Bogdan Filov.
Za peticijata da nema antigermanski karakter, ja potpishuva i
poznatiot bugarski nacionalist Aleksandar Cankov, proveren
prijatel na Tretiot Rajh. Pretsedatelot na vladata Bogdan Filov
se obiduva na sekakov nachin da go odbie priemot na peticijata,
tvrdejkji deka ne znae za namerite na germanskite sojuznici za
deportiranjeto na Evreite. Megjutoa, delegacijata ima
alternativa. Edniot od chlenovite, advokatot i naroden pratenik
Ivan Momchilov e heroj na balkanskite i na Prvata svetska vojna.
Toj e lichen prijatel so glavniot komandant na bugarskata armija
za vreme na Prvata svetska vojna, generalot Nikola Zhekov, koj pak
od svoja strana e eden od najbliskite i najpochituvani lugje na
Adolf Hitler vo Bugarija. Sudbinata sakala vo toj moment vo domot
na Nikola Zhekov vo Sofija da bide gostin marshal Fon Masov, koj
bil voen atashe na germanskiot Kajzer za vreme na Prvata svetska
vojna vo shtabot na Nikola Zhekov.
Stariot Fon Masov doshol da go poseti svojot sin, koj bil
funkcioner vo germanskata ambasada vo Sofija vo toa vreme. Vo
razgovorite so Zhekov i Fon Masov, Ivan Momchilov i Vladimir
Kurtev, vo imeto na kjustendilskite gragjani i vo imeto na VMRO ja
izlozhile sostojbata so Evreite vo Bugarija, stoejkji cvrsto na
poziciite deka bugarskite gragjani ne mozhat da bidat deportirani.
SUDBINATA NA SPASITELITE
Dosega istorijata ne odgovorila na prashanjeto koj ja odigral
glavnata rolja vo spasuvanjeto na Evreite od Bugarija. Se smeta
deka Fon Masov i Zhekov intervenirale kaj glavniot komandant na
germanskite vooruzheni sili general Bekerle i kaj car Boris. Kako
i da e, ushte istiot den vo docnite popladnevni chasovi stignala
naredbata so koja se zabranuva deportiranjeto na Evreite od
Carstvoto Bugarija nadvor od nejzinata teritorija. So toa eden
del od prikaznata zavrshuva.
Do krajot na svojot zhivot general Nikola Zhekov i marshal Fon
Masov nikogash ne progovorile za spasuvanjeto na bugarskite Evrei.
Germanskiot policiski atashe - pretstavnik na Gestapo vo Bugarija,
Hofman, vo svojot izveshtaj do glavnata uprava na Gestapo vo
Berlin tvrdi deka bugarskite Evrei ne mozhat da bidat deportirani
poradi toa shto treba da se poznavaat ovdeshnite uslovi i treba da
se smeta na teshkotiite na koi kje se naide pri donesuvanjeto na
vakvata odluka.
Po zavrshuvanjeto na Vtorata svetska vojna zhivotniot pat na
akterite na ovaa drama e razlichen, no vo sushtina tragichen.
Petar Mihalev i Ivan Momchilov zhiveat i rabotat vo Kjustendil do
svojata smrt kako pochituvani gragjani, no beznachajni politichki
lichnosti. Na bogatiot Asen Sujchmezov bugarskata
otechestvenofrontovska vlast mu go konfiskuva celiot imot i toj
kako invalid, bolen od shekjerna bolest, umira vo Kjustendil,
napushten od site. Edinstveno ne go zaboravaat blagodarnite
Evrei, pa kon krajot na negoviot zhivot izraelskata drzhava mu
odobruva minimalna penzija. Potpretsedatelot na Sobranieto
Dimitar Peshev e osuden od narodniot sud i po pushtanjeto od
zatvor i toj izvesen period od svojot zhivot dobiva izraelska
penzija.
Najtragichna e sudbinata na Vladimir Kurtev, chlenot na CK na
VMRO. Fakt e deka za akcijata na spasuvanjeto na Evreite znael
Vancho Mihajlov i deka toj ja dal svojata soglasnost za taa
rabota, so ogled na toa shto Vladimir Kurtev izvesen period za
vreme na Vtorata svetska vojna prestojuva vo Zagreb, kade shto
Mihajlov privremeno zhivee so svojata sopruga. Po zavrshuvanjeto
na vojnata i socijalistichkata revolucija vo Bugarija, Kurtev e
eden od retkite chlenovi na VMRO koi veruvaat vo mozhnosta
komunistite i chlenovite na VMRO da funkcioniraat zaedno vo novata
narodna republika.
Podlazhan od svoite poraneshni prijateli i somislenici,
gevgelichanecot Anton Jugov, togashen visok bugarski policiski
funkcioner, kako i monstruozniot ohrigjanec Lev Glavinchev,
togashen aktuelen shef na tajnata bugarska policija, Vladimir
Kurtev odi na sredba so niv. Vednash e uapsen, zatvoren i
podlozhen na nevidena tortura. Vo ponovo vreme so otvoranjeto na
arhivite, videlinata na denot ja gleda i zapisnikot od negovoto
soslushuvanje. Interesno i indikativno e toa shto soslushuvanjeto
go vodat bugarski policiski funkcioneri, no istovremeno
prisustvuvaat i Srbi - oficeri na OZNA vo 1945 i 1946 godina! Toj
e protivnik na srpskiot ekspanzionizam vo Makedonija i nikakvi
dobri dela vrz nikogo, pa najmalku vrz sudbinata na Evreite, ne
mozhat da ja promenat negovata tragichna sudbina. Likvidiran e,
verojatno zhiv zapalen, vo vozilo vo blizina na Kjustendil, zaedno
so makedonskite patrioti Josif Markov i Kosta Rizov. So toa
sudbinata na VMRO vo povoeniot period vo Bugarija e zapechatena.
MAKEDONSKITE KOMUNISTICHKI KONTROVERZII
Makedonskite Evrei ne mozhel da gi spasi nikoj. Vo Makedonija ne
postoel ni opshtestven sloj, ni politichka sila, ni megjunarodni
vrski so dovolno mokj da lobiraat za niv. Dvaesetgodishnata
srpska okupacija na vardarskiot del na Makedonija, kako i
prethodnite iscrpuvachki tri vojni na taa teritorija ja
obezglavuvaat makedonskata inteligencija i ne dozvoluvaat razvoj
na makedonskoto opshtestvo. Vo toj moment edinstvenata politichka
sila vo Makedonija pretstavuvaat ostatocite na starata VMRO, kako
i prezhiveanite chlenovi na MMTRO (Makedonskata mladinska tajna
revolucionerna organizacija) Dimitar \uzelov, Dimitar CHkatrov,
Kosta Crnushanov i dr. Megjutoa nivnoto vlijanie vo bugarskata
drzhava e neznachitelno i se sveduva na pochesni funkcii.
Istovremeno, Makedonija ne e faktichki del na Carstvoto Bugarija.
Okupirana od Tretiot Rajh, od Hitlerova Germanija, Makedonija e
dadena na administriranje na bugarskata drzhava, koja so nea
upravuva, no ne vladee. Tragichnata sudbina na okolu 7.000
makedonski Evrei, nivnoto deportiranje vo logorite na smrtta
mozhelo da bide odminato verojatno so nivnoto pomasovno
vkluchuvanje vo Narodnoosloboditelnata borba. Megjutoa nitu KPJ,
nitu partizanskoto dvizhenje vo Makedonija bile tolku mokjni da ja
obezbedat nivnata zashtita. Vprochem, spored nekoi se ushte
nepotvrdeni informacii, grupa od okolu 200 bitolski Evrei,
momchinja i devojki, izlegle vo pelisterskata planina so zhelba da
se borat protiv okupatorot, no bile vrateni nazad so obrazlozhenie
deka za niv nemalo oruzhje.
Na relacijata upravuvanje-vladeenje postojat i kurioziteti za
lichnata sudbina na poedinci. Taka, na primer, grupa mladi
pripadnici na SKOJ i na KPJ vo Skopje vrshat atentat vrz agentot
na bugarskata policija Mane Machkov. Eden od atentatorite e i
Evreinot Branko Frickan. Osuden na zatvor od strana na bugarskiot
sud, toj ja odlezhuva svojata zatvorska kazna vo Idrizovo.
Deportacijata na Evreite go odminuva so ogled na faktot deka kako
lice osudeno na izdrzhuvanje na kazna potpagja pod jurisdikcija na
bugarskata drzhava i vrz nego ne mozhat da se primenuvaat zakonite
na Tretiot Rajh. Po zavrshuvanjeto na vojnata Branko Frickan e
ugleden jugoslovenski opshtestvenik.
Poslednite nastani okolu konferencijata po povod holokaustot,
odrzhana neodamna vo Stokholm, isfrlija na povrshina mnogu
kontroverzii i nedorazbiranja i toa pretezhno inspirirani od
bugarskite i makedonskite istorichari i politichari. Sepak, edno
e fakt: bugarskata drzhava vo ramkite na svoite mozhnosti i
jurisdikcija napravi se i gi spasi sopstvenite Evrei. Malku se
govori i za Evreite koi zhiveeja na teritorijata na Grcija,
okupirana od Tretiot Rajh, a dadena na administriranje na grchkite
vlasti. I tie Evrei bea deportirani, a dosega nikoj ne se
zainteresiral za nivnata nesrekjna sudbina.
Makedonija ne beshe drzhava, nemashe vlast i ne mozheshe da spasi
nikogo, duri ni samata sebesi. Ova dotolku povekje shto
edinstvenata politichka sila vo Makedonija - VMRO, beshe
obezglavena i dezorganizirana. Onie koi dojdoa da vladeat podocna
- pripadnicite na KPJ, nitu bea vo mozhnost da napravat neshto za
makedonskite Evrei, nitu pak podocna se pogrizhija za nekakvo
podostojno odbelezhuvanje na spomenot za nivnoto zhiveenje vo
Makedonija.
********************