| Aktualna situacija z vremenom zahteva, da se hitro odzovemo. |
|
Lahko se razburjamo (upravičeno), lahko pa uporabimo vse, česar smo se do sedaj
naučili, in rešujemo, kar se rešiti da. Poškodovano (še) ni pokvarjeno in gnilo. Zato vkuhavamo in fermentiramo vse, kar je toča poškodovala. Da nam bo to lažje, smo se z ekipo Društva Samooskrbni.net dogovorili, da boste imeli vsi prejemniki teh e-novic v naslednjih treh dneh možnost brezplačnega ogleda predavanja Sanje Lončar Samooskrbna shramba. Sanja v njem govori o najbolj učinkovitih načinih shranjevanja, ki jih bo treba hitro spraviti v prakso. |
|
Bo vaša samooskrbna shramba polna?
|
|
Ne spreglejte tudi možnosti, da knjigo Samooskrbna shramba naročite z 10 % popustom.
Tisto malo zelenjave in sadja, ki bo na voljo v tem letu, bo treba vložiti z najmanjšimi izgubami. In tu sta avtorici Sanja Lončar in Suzana Kranjec res odličen vir preverjenih informacij, kako izgubiti čim manj vitaminov, rudnin in antioksidantov pri vlaganju ter shranke ohraniti več let. |
|
Priročnik lahko prelistate in naročite v spletni knjigarni Znanje.zazdravje.net, pri naročilu pa za 10% POPUST vpišite kodo: POLNASHRAMBA10K Koda je veljavna le do 1. 8. 2023. |
|
Kaj pa s tistim, česar ne moremo pobrati? |
|
Rastline, za katere obstaja upanje, da se bodo obnovile, osvobodimo uničenih listov in jih
čim prej začnemo redno škropiti z efektivnimi mikroorganizmi, čajem rmana, čajem preslice, pripravkom Foliomax, pripravki na osnovi alg ... Cilj je preprečiti pojav gnilobe in bolezni na poškodovanih delih rastline in hkrati pomagati rastlinam s prehrano preko listov, dokler ne ustvarijo nove listne mase, s katero bodo zmožne za svojo presnovo poskrbeti same. Kljub temu, da je mogoče videti zelo hudo, ne obupajte – rastline z daljšo vegetacijsko dobo se rade obnovijo ... Zato ne dvigujte rok od njih – le pomagajte jim in to, kar bo zraslo, bo še bolj zdravo (poškodovane rastline začnejo ustvarjati veliko več antioksidantov in varovalnih snovi preprosto zato, da preživijo; in takšne so potem tudi nam v veliko pomoč). Če imajo rastline zdrave korenine, se bodo obnovile hitreje, kot bi nam lahko zrasle nove. Paradižniki in paprike, četudi so polomljeni, hitro odženejo nove veje – le obvarovati jih moramo pred gnilobo! |
|
(Te nasvete si izposojamo iz obvestila za člane Društva Samooskrbni.net. Hvala!) |
|
Kaj posejati, če je vrt uničen? |
|
- Če imamo sadike, sadimo zelje s kratko vegetacijsko dobo (zgodnje zelje), brokoli, radiče (štrucarja), berivke, endivijo, rumeno kolerabo, repo in črno redkev, gomoljni koromač ...
- Polomljene veje paradižnikov in bazilike damo v vodo. Z malo sreče bodo odgnale korenine in bomo dobili vegetativno razmnožene nove rastline, s katerih bomo jeseni v zaščitenem prostoru pobirali pridelek.
- Še vedno lahko sejemo tudi bučke in nas bodo v septembru in oktobru razveseljevale z obiljem plodov. Vendar je dobro načrtovati setev na mestu, kjer bomo rastline lahko varovali pred točo in presežno vlago, saj so bučke zelo dovzetne za glivične bolezni, listi pa občutljivi za poškodbe.
- Sejemo lahko tudi še nizki fižol za stročje ali tudi za zrnje (če izberemo hitre sorte, kot je npr. Helios).
- Obvezno poskrbimo tudi za še eno setev peteršilja za liste.
- Lahko začnemo tudi s setvijo motovilca, ki ga sejmo vsakih 15 dni, da zagotovimo čim daljši čas obiranja.
- Kmalu bosta na vrsti tudi špinača in jesenska redkvica.
|
|
Kot vidite še ni konec. Le modro in vztrajno naprej! |
|
V ekipi naše in vaše Oskrbovalnice upamo, da vas ujme niso pretirano prizadele. Vsi, ki pa jim niso prizanesle, bodo veseli vsake naše podpore. Obvestila o dostavah se vrnejo po kratkem predahu od 15. avgusta naprej.
Želimo vam prijetne in predvsem mirnejše poletne dni, Ekipa Oskrbovalnice |
|
|
|
|
|
|
