"Cenena hrana iz supermarketov temelji na prevari in v resnici pomeni kolonizacijo. Zaradi nje propadajo male kmetije, konkurenca na trgu in lokalna samooskrba, saj smo vse bolj odvisni od uvoza. Narod, ki izgubi prehransko suverenost postane suženj izsiljevanja korporacij.
Realna cena industrijsko pridelane hrane iz trgovskih centrov torej vključuje spregledane stroške dolgoročnega uničevanja zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja in milijarde subvencij, namenjenih intenzivni industrijski pridelavi in predelavi s strani države oz. davkoplačevalcev. Cena takšnih cenenih živil je torej zavajajoča: državljani oz. potrošniki še pred nakupovanjem v trgovinah preko davkov plačujemo kmetijske subvencije za te izdelke, nato pa jih plačujemo še v obliki bolezni ljudi in onesnaženega okolja.
Kljub temu da je lokalna ekološka hrana nekoliko dražja od uvožene konvencionalne, moramo razumeti, da gre za razmeroma pravično ceno, brez krvnega davka v obliki izkoriščanja delavcev migrantov, otroških sužnjev, trpinčenja živali in onesnaževanja zaradi dolgih transportnih poti. Tudi zato je ekološki hrani nesmiselno govoriti, če vanjo ne vključimo tudi dejavnikov lokalno in sezonsko. Ekološka pridelava sama po sebi ne pomeni kaj dosti – če gre za hrano, pripeljano od zelo daleč, je le-ta deležna intenzvnega škropljenja z insekticidi in fungicidi, da zdrži transport in dolgotrajno skladiščenje.
Z nakupom lokalnih pridelkov podpiramo domače gospodarstvo, pridelki so boljšega okusa, (saj so npr. obrani zreli), imajo krajšo dostavno pot in s tem manjši ogljični odtis in višjo hranilno vrednost. V Sloveniji so kriteriji glede uporabe gnojil in škropiv precej strožji kot marsikje, zato tudi konvencionalna pridelava še zdaleč ni tako problematična, kot jo skušajo prikazati nekateri, ter je nikakor ne gre primerjati z »big food« industrijskim modelom.
Vse kaže, da je skrajni čas za samoorganizacijo: pričnimo si izmenjevati semena, vzgajati sadike, obdelovati vrtove, rediti kokoši in podpirajmo slovensko kmetijstvo! Država je že večkrat dokazala, da ne podpira slovenskega kmeta, zato ga podprimo potrošniki! Uživajmo svežo raznovrstno sezonsko hrano iz naše neposredne okolice. Načrtujmo svoj jedilnik in kupimo le toliko kot bomo pojedli, kuhajmo in ob dobri jedači in pijači gradimo skupnost. Obesimo vladno košarico na klin in se s cekarjem podajmo na lokalno (ali potujočo) tržnico - morda bomo zelo presenečeni nad tem, kako ugodne so cene v primerjavi s tistimi v trgovini. In ko bomo doma ugriznili v živo hrano, ki smo jo kupili, bomo še bolj osupli nad paleto okusov, ki nam jo ponuja. Prava hrana ne vsebuje sestavin. Prava hrana vendar so sestavine!....."
Povzeto po:
-Ali je ekološka hrana draga?, Valentin Gorjanc, Revija Osvoboditev živali, št. 41, junij 2021, str. 56-57.
