Cestno Prometni Predpisi Knjiga.pdf
Vennie Fireman
Cestno prometni predpisi so pravila, ki narekujejo ravnanje v prometu in so določena v Zakonu o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Omenjeni zakon opredeljuje tudi pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju tega zakona izrekajo pristojni organi takrat, ko udeleženci v prometu ne ravnajo po pravilih, določenih v omenjenem zakonu. Izraz cestno prometni predpisi ali CPP v splošni rabi pomeni teoretični del izobraževanja za voznika, katerega mora kandidat opraviti preden lahko prične z opravljanjem praktičnega dela. Opravljen praktičen del CPP, pa ni pogoj za opravljanje kategorije A2 in A, če ima kandidat najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za kategorijo A1 oz. A2. Enako velja tudi za opravljanje kategorije B, kadar je vozilu dodano priklopno vozilo, ki ni lahki priklopnik in je največja dovoljena masa skupne teže večja od 3500 kg in manjša od 4250 kg.
Kandidati, ki želijo pridobiti dovoljenje za vožnjo motornih vozil in so se prijavili k opravljanju teoretičnega dela, uporabljajo za učenje cestno prometnih predpisov knjigo, najpogosteje poimenovano kar Knjiga CPP. Vse knjige, namenjene učenju ravnanja po zakonskih predpisih, zajemajo vso zbrano vsebino teoretičnega dela, katera se preverja na pisnem preizkusu poznavanja teh predpisov in tako zagotavljajo, da je kandidat za voznika seznanjen z vso vsebino, katera se bo preverjala. Pole cestno prometnih predpisov za teoretični oz pisni del preizkusa zagotavlja Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, sam preizkus znanja pa traja največ 45 minut. Uspešno opravljen izpitcestno prometnih predpisov je, če kandidat na preizkusu doseže najmanj 90% točk. V primeru, da je kandidat napačno označil dva vprašanja, ki sta točkovana s 5 točkami, se na podlagi Programa in kriterijev ocenjevanja na vozniškem izpitu šteje, da test znanja cestno prometnih predpisov ni opravil.
Tako knjige o cestno prometnih predpisih, kot tudi izobraževanje in preverjanje teoretičnega znanja CPP, se izvaja po zgoraj navedenem programu in kriterijih ocenjevanja ter preverjanja znanja kandidatov, ter so natančneje določeni v vsebini priloge pravilnika na podlagi 14. člena Zakona o voznikih. V isti prilogi je predpisana tudi dodatna vsebina posebnega dela teoretičnega preizkusa za kategorije AM, A1, A2, A, C1, C1E, C, CE, D1, D1E, D, DE, F in G.
Naslov VI Lizbonske pogodbe, zlasti člen 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), je pravna podlaga za oblikovanje varnostnega prostora v cestnem prometu, da bi izboljšali varnost v cestnem prometu in prispevali k trajnostni mobilnosti. Komisija je maja 2018 objavila strateški akcijski načrt za varnost v cestnem prometu, v katerem je pozvala k novemu pristopu, da bi se odzvali na stagnacijo podatkov o varnosti v cestnem prometu v EU in se premaknili bližje dolgoročnemu cilju nič smrtnih žrtev na cestah EU do leta 2050 (t. i. vizija nič).
Poleg tega je Komisija v svoji strategiji za pametno in trajnostno mobilnost iz leta 2020 napovedala več pobud za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Med pobudami za izboljšanje varnosti v cestnem prometu so tudi morebitne nove smernice o vprašanjih, kot sta najvišja dovoljena vsebnost alkohola v krvi za voznike motornih vozil in uporaba naprav za zaklepanje vžiga motorja v primeru vinjenosti, ocena potrebe po predlaganju pravil za revizijo, pregledovanje in poročanje o kakovosti infrastrukture za mostove ali drugo občutljivo infrastrukturo (2023), prilagoditev pravnega okvira sistema eCall novim telekomunikacijskim tehnologijam in morebitna razširitev tega sistema na dvokolesna motorna vozila, tovornjake, avtobuse in kmetijske traktorje. Marca 2023 je Komisija sprejela sveženj o varnosti v cestnem prometu s tremi soodvisnimi zakonodajnimi akti, tj. direktivo o vozniških dovoljenjih (2023/0053(COD)), učinek določenih prepovedi vožnje po vsej Uniji (2023/0055(COD)) in čezmejna izmenjava informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu (2023/0052(COD)). Splošni namen tega svežnja je poenostaviti prosto gibanje ljudi, izboljšati varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, se pripraviti na brezemisijska vozila in uresničiti vizijo EU, da do leta 2050 na cestah v EU ne bo smrtnih žrtev.
EU je leta 2014 sprejela nov sveženj zakonodajnih ukrepov, ki se imenuje sveženj o tehničnih pregledih. Tri direktive, ki ga sestavljajo, so Direktiva 2014/45/EU o rednih tehničnih pregledih, Direktiva 2014/47/EU o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil in Direktiva 2014/46/EU o dokumentih za registracijo vozil. Sveženj o tehničnih pregledih bo v bližnji prihodnosti revidiran, da bi vanj vključili razvoj v zvezi s tehnološkimi in regulativnimi vidiki.
Kar zadeva obvezno uporabo varnostnih pasov v vozilih z maso, manjšo od 3,5 tone, Direktiva 2003/20/ES z dne 8. aprila 2003 predpisuje obvezno uporabo sistemov za zadrževanje otrok in uporabo varnostnih pasov za vse potnike v avtobusih, ki so z njimi opremljeni (razen izjem za storitve lokalnega prevoza na mestnih območjih).
O aktivnih varnostnih sistemih govori Uredba (EU) 2019/2144 z dne 27. novembra 2019 o zahtevah za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovo splošno varnostjo in zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu (uredba o splošni varnosti). Ta uredba opredeljuje določene zahteve za homologacijo vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, zasnovanih in izdelanih za vozila, pnevmatike in sisteme za nadzor pritiska v pnevmatikah, z ozirom na njihove splošne značilnosti, varnost in učinkovitost.
Nazadnje se je varnost udeležencev v cestnem prometu izboljšala tudi z zmanjšanjem mrtvega kota. V uredbi o splošni varnosti vozil so za nova težka tovorna vozila, ki se uporabljajo v Evropski uniji, tudi vozila, ki so registrirana zunaj EU, predpisane tudi zahteve za zmanjšanje mrtvega kota v vzvratnih ogledalih. Direktiva 2007/38/ES z dne 11. julija 2007 določa, da se z dodatnimi vzvratnimi ogledali za preprečevanje mrtvega kota opremi tudi obstoječi vozni park tovornih vozil.
Z Direktivo 2008/68/ES z dne 24. septembra 2008 je bila uvedena skupna ureditev, ki pokriva vse vidike notranjega prevoza nevarnega blaga v EU ne le po cesti, temveč tudi po železnici in po celinskih plovnih poteh. Z Direktivo Komisije 2012/45/EU z dne 3. decembra 2012 je bila njena vsebina posodobljena v skladu z zadnjo različico Evropskega sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga, ki se posodobi vsaki dve leti in ki je bil spremenjen s Sklepom Sveta (EU) št. 2018/1485.
Cilj Direktive 2010/40/EU z dne 7. julija 2010 o inteligentnih prometnih sistemih v cestnem prometu je zagotoviti usklajeno in dosledno uvajanje interoperabilnih inteligentnih prometnih sistemov v EU. Komisija je decembra 2021 sprejela predlog revizije Direktive 2010/40/EU, da bi pospešila in uskladila uvajanje inteligentnih prometnih sistemov, med drugim zato, da bi izboljšali varnost v cestnem prometu z bolj skladnim uvajanjem inteligentnih prometnih sistemov po vsej EU. Medinstitucionalna pogajanja so se zdaj zaključila in Parlament čaka na stališče Sveta v prvi obravnavi.
V skladu s Sklepom št. 585/2014/EU z dne 15. maja 2014 o uvedbi interoperabilne vseevropske storitve eCall so morale države članice najkasneje do 1. oktobra 2017 vzpostaviti infrastrukturo za centre za obveščanje, ki sprejemajo in obravnavajo klice v sili eCall. Komisija je junija 2021 sprejela Delegirano direktivo (EU) 2021/1716 za redne preglede sistema eCall v nekaterih vozilih.
Uredba o splošni varnosti vozil vzpostavlja regulativni okvir za obvezne napredne sisteme za pomoč voznikom za izboljšanje varnosti v cestnem prometu in pravni okvir za sprejemanje popolnoma avtomatiziranih vozil brez voznika.
Direktiva 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 določa obvezne minimalne varnostne standarde za predore vseevropskega cestnega omrežja. Določa, da se za vse predore, ki se uporabljajo, gradijo ali načrtujejo in so daljši od 500 m, uporabljajo enotni varnostni predpisi. Z Direktivo 2008/96/ES z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture se skuša zagotoviti upoštevanje varnosti v cestnem prometu v obliki ocene učinkov v vseh fazah gradnje, uporabe ali znatne spremembe cest. Komisija je leta 2018 predstavila predlog za spremembo direktive, da bi se izboljšala varnost cestne infrastrukture in zmanjšalo število smrtnih žrtev in hudih poškodb v cestnem prometu v EU. Končni akt je bil 26. novembra 2019 objavljen v Uradnem listu (Direktiva (EU) 2019/1936).
Komisija je januarja 2023 določila smernice o metodologiji za ocenjevanje varnosti cestne infrastrukture. Te niso zavezujoče, vendar podpirajo države članice pri izvajanju ocen v skladu z Direktivo (EU) 2019/1936.
Kot del politike Unije, ki ima za cilj izboljšanje načina vožnje, Komisija od držav članic zahteva, da izvajajo naključna testiranja z analizo izdihanega zraka, in je predpisala najvišje dovoljene vrednosti alkohola v krvi. Za večjo varnost v cestnem prometu je Komisija vzpostavila harmonizirano zbirko predpisov za alkoholne zapore vžiga, ki jih je uvedlo več držav članic (glej Direktivo (EU) 2015/653 z dne 24. aprila 2015 o spremembi Direktive 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih).
Komisija je leta 2023 sprejela predlog za spremembo Direktive (EU) 2022/2561 in Uredbe (EU) 2018/1724 ter razveljavitev Direktive 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih s ključnim ciljem izboljšanja varnosti v cestnem prometu. Med najpomembnejšimi ukrepi predloga so vsaj dveletna poskusna doba za voznike začetnike in pravilo ničelne tolerance do vožnje pod vplivom alkohola. Sozakonodajalca trenutno obravnavata ta predlog.
Komisija je marca 2023 kot del svežnja o varnosti v cestnem prometu in skupaj s predlogom za revizijo Direktive 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih sprejela tudi predlog o učinku določenih prepovedi vožnje po vsej Uniji. Predloga vzpostavljata okvir za prepoved vožnje po vsej EU v primerih, ko država članica prepove vožnjo vozniku zaradi prometnega prekrška, storjenega na njenem ozemlju.
b37509886e