LyX --- X-Server
Agent V.M.
Unixa ali iz Linuxa, nimam pojma. Naj kar takoj pojasnim, da niti o Unixu
niti o Linuxu ne vem nic, razen tega, da sta operacijska sistema.
Da lahko to cudo od LyX-a dela na Windowsih, sem moral instalirati:
- CygWin
- LaTeX
- X-Server,
potem pa se LyX s pomocjo CygWin-a.
Prvo in drugo sem instaliral (za TeX urejevalnik sem vzel MiKTeX) , LyX
tudi, problem imam z tistim vmes, torej z X-Serverjem. Vzel sem Starnet's
XWin32 in ga instaliral. Potem pa mi napise, da moram kreirati session, v
katerem bodo tekle aplikacije. Jaz pa ne vem, kaj je session, za kaj se v
bistvu rabi, kako ga kreiram (tam so neke zapletene kratice, kot rsh, rexec
itd.) in kaksen host hoce. Ves cas imam obcutek, kot da hoce nek IP. Vpisem
nekaj brezveze za IP, in se potem ne more logirat v session (unknown host).
Nimam pojma, imam navaden domaci racunalnik, z Internetom je povezan le
takrat, ko surfam. Lahko da kdo kak nasvet?
LP,
V.M.
--
If you want to answer me, please remove the word NOSPAM from my e-mail
address. It is only used against automatic spam-mailing.
Bostjan Lémut
"Agent V.M." wrote:
Vpisem
> nekaj brezveze za IP, in se potem ne more logirat v session (unknown host).
> Nimam pojma, imam navaden domaci racunalnik, z Internetom je povezan le
> takrat, ko surfam. Lahko da kdo kak nasvet?
Ne, tvoj racunalnik nima nikoli nekaj brezveze za IP.
Tvoj racunalnik ima vedno IP 127.0.0.1, tudo ko si ali nisi povezan v
omrezje.
--
lp,
Bostjan
Agent V.M.
> Tvoj racunalnik ima vedno IP 127.0.0.1, tudo ko si ali nisi povezan v
> omrezje.
Ja, ampak ob tem IPju mi vedno napise "127.0.0.1: Connection refused".
Ko startam CygWin in nypisem lyx, mi vrze ven:
$ lyx
lyx: Can't open display --No such file or directory
LyX: unable to access X display, exiting
LP,
V.M.
Bostjan Lémut
"Agent V.M." wrote:
> $ lyx
> lyx: Can't open display --No such file or directory
> LyX: unable to access X display, exiting
Zgleda, da X server ni startan...
--
lp,
Bostjan
Roman Maurer
>
> > $ lyx
> > lyx: Can't open display --No such file or directory
> > LyX: unable to access X display, exiting
> Zgleda, da X server ni startan...
Ali pa manjka še tole:
$ export DISPLAY=127.0.0.1:0
$ lyx
--
Pozdrav,
Roman
Bostjan Lémut
Roman Maurer wrote:
> Ali pa manjka še tole:
>
> $ export DISPLAY=127.0.0.1:0
Hm, a ne bi to moralo biti ze po defaultu, za localhosta, pri startu X
serverja? Dosedaj mi se nikoli n ibilo treba za lastno masino exportat
displaya, smo pa vcasih na faksu zafrkavali druge tako, da smo exportali
display k njim in zagnali kako neumnost:-) (recimo ene 12x oneko, pa so
imeli krdelo mack, ki je lovilo ubogo mis:-))
--
lp,
Bostjan
Agent V.M.
A zadostuje, da v Windowsih pozenem xwin32.exe, ali moram v njemu tudi
pognati session ali kaj podobnega? Mora biti X-Server na kak nacin povecan z
Cygwin-om ali kaj podobnega?
LP,
V.M.
"Bostjan Lémut" <Bos...@Lemut.Net> je napisal v sporočilo
news:3C1C771D...@Lemut.Net ...
Agent V.M.
>
> Ali pa manjka še tole:
>
> $ export DISPLAY=127.0.0.1:0
> $ lyx
ko sedaj vpise lyx, mi nekaj casa srota, potem pa javi:
$ lyx
Xlib: connection to "127.0.0.1:0.0" refused by server
Xlib: Client is not authorized to connect to Server
lyx: Can't open display 127.0.0.1:0
LyX: unable to access X display, exiting
potem pa se odpre se Windows okno z imenom "Lyx error", v katerem pise:
"Unable to access X display, exiting"
LP,
V.M.
Bostjan Lémut
"Agent V.M." wrote:
>
> Bom pa takole prasal: kako se zazene X-Server oziroma kdaj je le-ta zagnan?
> A zadostuje, da v Windowsih pozenem xwin32.exe, ali moram v njemu tudi
> pognati session ali kaj podobnega? Mora biti X-Server na kak nacin povecan z
> Cygwin-om ali kaj podobnega?
2much zame.. Cygwin sem si celo priskrbel, a ga nimam instaliranega iz
enostavnega razloga, nimam placa za se spilat.
Tako bom rekel, kot najbrz rece vsak RTFM, ta mvse pise, garant.
Na splosno je pa tako, X server je nekaksno jedro za graficno okolje kot
npr windows.h pri Wintendo, Cygwin je samo nekaksen window manager za X
window. Kako so to poimplementirali na Wintendo se mi niti ne sanja.
Sicer pa, zakaj je tako vazen Lyx?
Ni ga cez dobri stari notepad in latex compiler:-)
Vesel bodi, da ti ni treba se mucit z vi :-)
--
lp,
Bostjan
Agent V.M.
> Ni ga cez dobri stari notepad in latex compiler:-)
> Vesel bodi, da ti ni treba se mucit z vi :-)
Lyx je pomemben, ker je edini program, ki ga poznam in dela z Latexom na
cloveku prijazen nacin. Ne znam Latexa in se ga ne mislim ucit. Sem namrec
ekonomist, ki se ukvarja z ekonometrijo, ne matematik :))
LP,
V.M.
Jan Kalin
>> Sicer pa, zakaj je tako vazen Lyx?
>> Ni ga cez dobri stari notepad in latex compiler:-)
>> Vesel bodi, da ti ni treba se mucit z vi :-)
Stvar okusa :)
>Lyx je pomemben, ker je edini program, ki ga poznam in dela z Latexom na
>cloveku prijazen nacin. Ne znam Latexa in se ga ne mislim ucit. Sem namrec
>ekonomist, ki se ukvarja z ekonometrijo, ne matematik :))
Skoda, da nisem dva dni nazaj videl tehle sporocil. Za Windoze obstaja
namrec tudi nek drug front-end, ki ne zahteva X-Windows, cygwin,... Se mi
zdi, da se mu rece Scientific Workplace. Sicer je to komercialen produkt,
ampak kolikor se spomnim, ko sem kolegu v sluzbi pomagal pri instalaciji,
je stvar kar zanimiva. Obstaja tudi TeXnic, kjer sicer pises v LaTeXu,
ampak ti pri tem precej pomaga.
Ampak pomoje se ti resnicno splaca potrudit in naucit LaTeX, zares ni tako
tezko. Ko enkrat znas, so ti front-endi samo v napoto. Oglej si npr.,
http://people.ee.ethz.ch/~oetiker/lshort/lshort.pdf, zares odlicen uvod v
LaTeX.
Lp, Jan
--
Jan Kalin (male, preferred languages: Slovene, English)
[use name dot surname AT zag dot si to reply by email]
Expert, postmaster, webmaster, sysadmin
http://charm dot zag dot si/eng/
Bostjan Lémut
Jan Kalin wrote:
> Ampak pomoje se ti resnicno splaca potrudit in naucit LaTeX, zares ni tako
> tezko. Ko enkrat znas, so ti front-endi samo v napoto. Oglej si npr.,
> http://people.ee.ethz.ch/~oetiker/lshort/lshort.pdf, zares odlicen uvod v
> LaTeX.
S tem se popolnoam strinjam. Ce smo vcasih obvladali WordStar in kasneje
HTML, ni hudic enga LaTeX-a se navadit, saj koncept ni nic drugacen kot
pri WordStarju... Drugace raje ostanite pri Wordu:->
--
lp,
Bostjan
Roman Maurer
>
> Skoda, da nisem dva dni nazaj videl tehle sporocil. Za Windoze obstaja
> namrec tudi nek drug front-end, ki ne zahteva X-Windows, cygwin,... Se mi
> zdi, da se mu rece Scientific Workplace. Sicer je to komercialen produkt,
> ampak kolikor se spomnim, ko sem kolegu v sluzbi pomagal pri instalaciji,
> je stvar kar zanimiva. Obstaja tudi TeXnic, kjer sicer pises v LaTeXu,
> ampak ti pri tem precej pomaga.
Nazadnje, ko sem videl Scientific Workplace (pred kakšnima dvema letoma),
je izdeloval močno špagetasto kodo in sem bil z njim manj zadovoljen
kot z LyXom. Morda zato, ker sem najprej znal LaTeX, pa sem želel
preslikavo 1:1.
> Ampak pomoje se ti resnicno splaca potrudit in naucit LaTeX, zares ni tako
> tezko. Ko enkrat znas, so ti front-endi samo v napoto. Oglej si npr.,
> http://people.ee.ethz.ch/~oetiker/lshort/lshort.pdf, zares odlicen uvod v
> LaTeX.
Če se res želiš brez muke naučiti LaTeX, začni uporabljati LyX in vsake
toliko časa poglej datoteko .tex, ki jo zna izvoziti. Ni pa razloga, da
ga ne bi še naprej uporabljal, saj so tipke večinoma iste (npr. \int ti
v matematičnem načinu nariše integral).
Andrej Komelj piše:
>
> Zato pa je pri nas ekonomija na tako slabem glasu - ekonomisti dlje od
> svojega nosu ne vidite; ce bi rad spisal *lepo* matematicno besedilo, se
> cesa nauci, drugace pa - "sanja svinja o koruzi" - uporabi Word.
Zato pa je Linux na tako slabem glasu - ljudje imajo občutek, da se bodo
namesto s svojim problemom morali ukvarjati s sto novimi, ki jih prej niso
imeli. Ne vidim razloga, da bi ekonomistom zamerili, da se želijo še
naprej ukvarjati s svojim poslom - LyX začetniku to omogoča, pozneje pa
se bo že še naučil tistih deset dodatnih ukazov LaTeXa, da bodo njegovi
spisi popolni.
--
Pozdrav,
Roman
Agent V.M.
Kot prvo, nisem zacetnik v racunallnistvu, saj se s tem podrocjem ukvarjam
ze celih 10 let. Problem je v tem, da sem se vedno ukvarjal le z DOSom in
kasneje z Windowsi. In to podrocje moram reci, da precej dobro obvladam.
Tudi jaz sem se moral muciti z Wordstarom.
Sedaj pa sem se navadil, da uporabljam WYSIWYG zadeve, ker sem namrec
"obseden" z obliko dokumentov. Hocem oblikovati vsak milimeter svojega
dokumenta (pa naj bo poslovni dopis ali pa znanstven clanek) po svojem
okusu. In ce zadeva ni WYSIWYG, moras vec cas pregledovati neke prewiev-e
ali pa, bog ne daj, tiskati zadevo, da vidis, kako bo izgledala na papirju.
Lahko je se bilo ucit popolnoma nove in zapletene procedure pred 5 ali 10
leti, saj ni bilo druge opcije. Ali si se naucil Wordstar (in v zacetku
njegove cudne ukaze - kasneje je tudi ta postajal vse bolj WYSIWYG) ali pa
si uporabljal Edit, lahko si se naucil TeX, ali pa si popravljal besedilo z
rotringom na papirju itd.
Danes je drugace. Danes ze obstajajo (boljse ali slabse) resitve za vsak
problem. In ko si pred dilemo, ali se nauciti neko (na videz) grozljivo
zadevo ali pa nabaviti program, ki to dela na prijazen nacin, odlovitev
ponavadi ni problematicna. Jaz sicer ne poznam LaTeX-a, ampak izgleda mi
grozljivo. Nikoli nisem bil programer in nikoli ne bom (programiranje mi gre
na kozlanje, se opravicujem prisotnim programerjem), ta LaTeX pa me spominja
ravno na programiranje. Ne vem, mogoce se motim in se je LaTeX-a zelo lahko
naucit, ampak to se vedno ni WYSIWYG (ce bi to bilo to, bi se se potrudil in
naucil zadevo).
Pa tudi Linuxa ali Unixa se nisem nikoli v zivljenju uporabljal, tudi videl
ju nisem drugace, kot iz razdalje dveh metrov na zaslonu. Enostavno nimam
zelje. Zato morate razumet, da se v takem okolju popolnoma nic ne znajdem in
so mi vsake pripombe in nasveti dobrodosli.
Nenazadnje sem ekonomist, spremljat moram vsakodnevna politicna dogajanja,
ekonomska dogajanja, borzna dogajanja, studirati, pisati znanstvene tekste,
se spoprijemati z ekonometrijo itd. Kje meni cas za ucenje postranskih
stvari kadar jih seveda lahko opravim tudi drugace)?
LP,
V.M.
Agent V.M.
> > namrec tudi nek drug front-end, ki ne zahteva X-Windows, cygwin,... Se
mi
> > zdi, da se mu rece Scientific Workplace. Sicer je to komercialen
produkt,
> > ampak kolikor se spomnim, ko sem kolegu v sluzbi pomagal pri
instalaciji,
> > je stvar kar zanimiva. Obstaja tudi TeXnic, kjer sicer pises v LaTeXu,
> > ampak ti pri tem precej pomaga.
Scientific Workplace iamm instaliran na racunalniku. Uporablja tako TeX, kot
Maplovo algebro (slednje je precej zanimivo). Ampak za mene ponuja premalo
poenostavitev. Na primer: toolbar ima ikono za nedolocen integral, nima pa
za dolocen integral. Kako naj jaz sedaj napisem dolocen integral, ce ne
poznam TeX kode? Jaz rabim program, ki mi bo ponudil skoraj vse matematicne
simbole v cloveku prijazni obliki. Ali LyX to omogoca?
LP,
V.M.
Jan Kalin
>Sedaj pa sem se navadil, da uporabljam WYSIWYG zadeve, ker sem namrec
>"obseden" z obliko dokumentov. Hocem oblikovati vsak milimeter svojega
>dokumenta (pa naj bo poslovni dopis ali pa znanstven clanek) po svojem
>okusu. In ce zadeva ni WYSIWYG, moras vec cas pregledovati neke prewiev-e
>ali pa, bog ne daj, tiskati zadevo, da vidis, kako bo izgledala na papirju.
Ravno tu vidim prednost LaTeXa. Potrudis se enkrat, naredis svoj stil
(style - definicija izgleda in ostalih stvari),
kjer definiras *vse*: kako izgleda naslov razdelka, podrazdelka, kje in
kako je narejeno kazalo slik, tabel,.. Potem pa ta svoj stil uporabljas in
*ves*, da bodo vsi dokumenti izgledali enako. Ce se ti zazdi, da bi
naslove razdelkov raje imel s sans-serif fonti, to popravis na natanko
enem mestu: v stilu in *vsi* dokumenti od takrat naprej bodo to
upostevali, jasno pa lahko tudi stare se enkrat pozenes skozi LaTeX in
spremembe so tam.
Da tega, da je *izgled* dokumentov narejenih z LaTeXom neprimerno *boljsi*
od skrpucal, ki jih da od sebe Word, sploh ne omenjam. OK, mogoce se da v
Wordu sraufat nastavitve, stylesheete, da dobis podoben rezultat, ampak
LaTeX da od sebe ze po defaultu mnogo lepse dokumente. Slucajno imam isti
dokument pisan v Wordu in LaTeXu (zal sem zaradi kompatibilnosti s kolegom
moral preklopiti v Word). Primerjaj
http://charm.zag.si/primerjava_word.doc in
http://charm.zag.si/primerjava_tex.pdf (LaTeX da od sebe dat tudi PDF
datoteke, brez Acrobat Distillerja). Razlika je ocitna, pri matematicnih
izrazih se posebej.
>na kozlanje, se opravicujem prisotnim programerjem), ta LaTeX pa me spominja
>ravno na programiranje. Ne vem, mogoce se motim in se je LaTeX-a zelo lahko
>naucit, ampak to se vedno ni WYSIWYG (ce bi to bilo to, bi se se potrudil in
>naucil zadevo).
LaTeX je bolj podoben HTML-ju, kot programiranju. Imas sicer moznost
programiranja TeXa (ki je "osnova" za LaTeX), ampak pri normalni uporabi
tega ne srecas. Tako, kot je v HTML-ju <H1>Razdelek</H1> oznaka za naslov
razdelka, pa <B>krepko</B> oznaka za, krepke crke, imas v LaTeXu
\section{Razdelek} in {\bf krepko}.
Ko pa smo ze pri HTMLju, vidim tu tudi dobro analogijo in razlog, zakaj
propagiram LaTeX in se Worda dotaknem izkljucno takrat, ko je to absolutno
nujno.
En velik problem, ki ga vidim pri WYSIWYG je ta, da se mi zdi celoten
pristop napacen. Zdruzuje dve stvari, ki sta v "normalnem" zivljenju
loceni: produciranje teksta in stavljenje teksta. Namen dokumentov, ki jih
das od sebe je, da prenasajo informacijo. Ko pises dokument, je pomembno
to, da se skoncentriras na vsebino, ne pa na izgled. Ko se knjiga ali kaj
podobnega tiska, je naloga stavca, da informacijo prezentira v
najprimernejsi obliki, kar vkljucuje tudi izbiro fontov, sirino strani,...
Word te prisili v to, da ti dve stvari opravljas hkrati. Vseeno pa ti
dovoli, da goljufas, da pac rocno nastavis naslov razdelka na 14pt bold
fonte, ne pa da bi te prisilil, da dolocen tekst oznacis kot naslov
razdelka in ti omogoci, da na enem mestu to spremenis. Pomoje je
uporabnikov Worda, ki znajo zares izkoristit stylesheete zelo malo, LaTeX
pa te prisili v to, da na dokument gledas kot na neko stvar s strukturo.
In analogija z HTML-jem: Odkar lahko iz dokument iz Worda spravis v HTML
obliko, vidis po internetu taksnem HTML, da je za kozlat. Namesto, da bi
uporabljal prave oznake (HTML je kratica za HyperText Markup Language),
imas v tag-ih predpisane fonte! Ce nimas taksnih fontov na svojem
racunalniku, se ti mirno zgodi, da je dokument necitljiv. To vem iz
izkusenj, ker dosti uporabljam Netscape na Irixu (SGI-jeva varianta
Unixa).
>Pa tudi Linuxa ali Unixa se nisem nikoli v zivljenju uporabljal, tudi videl
>ju nisem drugace, kot iz razdalje dveh metrov na zaslonu. Enostavno nimam
>zelje. Zato morate razumet, da se v takem okolju popolnoma nic ne znajdem in
>so mi vsake pripombe in nasveti dobrodosli.
Ni problema (tudi ce se bos zacel ukvarjati z LaTeXom :)
Agent V.M.
> (style - definicija izgleda in ostalih stvari),
> kjer definiras *vse*: kako izgleda naslov razdelka, podrazdelka, kje in
> kako je narejeno kazalo slik, tabel,.. Potem pa ta svoj stil uporabljas in
> *ves*, da bodo vsi dokumenti izgledali enako. Ce se ti zazdi, da bi
> naslove razdelkov raje imel s sans-serif fonti, to popravis na natanko
> enem mestu: v stilu in *vsi* dokumenti od takrat naprej bodo to
> upostevali, jasno pa lahko tudi stare se enkrat pozenes skozi LaTeX in
> spremembe so tam.
Vidis, zato imam jaz rad Word. Dolocene stvari nastavis preko predlog
avtomatsko, dolocene pa vedno znova nastavljas. To je dobro iz dveh
razlogov:
1. Pri nekaterih stvareh hoces, da so vedno drugacne;
2. dolocenh stvari se ti ne ljubi ucit in jih pac delas rocno.
Pri Wordu je pomembno to, da si lahko racunalniski idiot, pa lahko vseeno
naredis lep dokument (pac naredis vse rocno, od kazala, naslovov itd. in to
za vsak dokument posebej).
In se nekaj: hudicevo tezko je v urejevalnikih, ki niso WYSIWYG, postaviti
tocno tako obliko dolocenega objekta, kot jo hoces, tocno na tisti milimeter
strani, kamor hoces! Tvoja dokumenta (ki si ju navedel spodaj), se zelo
razlikujeta po dispoziciji.
> Da tega, da je *izgled* dokumentov narejenih z LaTeXom neprimerno *boljsi*
> od skrpucal, ki jih da od sebe Word, sploh ne omenjam. OK, mogoce se da v
> Wordu sraufat nastavitve, stylesheete, da dobis podoben rezultat, ampak
> LaTeX da od sebe ze po defaultu mnogo lepse dokumente. Slucajno imam isti
> dokument pisan v Wordu in LaTeXu (zal sem zaradi kompatibilnosti s kolegom
> moral preklopiti v Word). Primerjaj
> http://charm.zag.si/primerjava_word.doc in
> http://charm.zag.si/primerjava_tex.pdf (LaTeX da od sebe dat tudi PDF
> datoteke, brez Acrobat Distillerja). Razlika je ocitna, pri matematicnih
> izrazih se posebej.
Sem pogledal, pa ne opazim bistvene razlike med obema dokumentoma. Seveda je
dispozicija drugacna, ampak Wordov tekst ni niti oblikovno, niti vsebinsko
nic slabsi od LaTeX-ovega. (Mimogrede, jaz pisem enacbe in matrike 10mm od
levega robs in postavljam v isti vrstici 10mm od desnega roba oznako izraza,
npr. (1.1) - to bi se bilo treba V LaTeX-u verjetno ze kar potruditi).
> LaTeX je bolj podoben HTML-ju, kot programiranju. Imas sicer moznost
> programiranja TeXa (ki je "osnova" za LaTeX), ampak pri normalni uporabi
> tega ne srecas. Tako, kot je v HTML-ju <H1>Razdelek</H1> oznaka za naslov
> razdelka, pa <B>krepko</B> oznaka za, krepke crke, imas v LaTeXu
> \section{Razdelek} in {\bf krepko}.
Vidis, jaz sem med drugim tudi webmaster. Ampak spletne strani izdelujem
izkljucno z Macromedia DreamWeaver-jem. Se nikoli nisem delal nic z HTML
kodo, pa sem naredil ze nekaj precej kvalitetnih strani za narocnike (v ta
namen sem seveda moral delali z skriptami, ampak to je ze nekaj drugega)!
> En velik problem, ki ga vidim pri WYSIWYG je ta, da se mi zdi celoten
> pristop napacen. Zdruzuje dve stvari, ki sta v "normalnem" zivljenju
> loceni: produciranje teksta in stavljenje teksta. Namen dokumentov, ki jih
> das od sebe je, da prenasajo informacijo. Ko pises dokument, je pomembno
> to, da se skoncentriras na vsebino, ne pa na izgled. Ko se knjiga ali kaj
> podobnega tiska, je naloga stavca, da informacijo prezentira v
> najprimernejsi obliki, kar vkljucuje tudi izbiro fontov, sirino strani,...
Vidis, to je meni vsec, jaz naredim rad vse sam:
1. pisem tekst
2. hkrati oblikujem tekst (ga stavim)
3. ga sam lektoriram (precej dobro obvladam slovenski jezik na visjem
nivoju)
4. spravim dokument v PDF za v tisk (ce hoces tudi naredim separacije za v
tiskarno)
5. ga natisnem in dobim tak izdelek, da postanejo drugi ljudje zeleni
Pri tem imam pa minimalne stroske (drugi mi tekst le strokovno recenzirajo,
in to zastonj).
> In analogija z HTML-jem: Odkar lahko iz dokument iz Worda spravis v HTML
> obliko, vidis po internetu taksnem HTML, da je za kozlat. Namesto, da bi
> uporabljal prave oznake (HTML je kratica za HyperText Markup Language),
> imas v tag-ih predpisane fonte! Ce nimas taksnih fontov na svojem
> racunalniku, se ti mirno zgodi, da je dokument necitljiv. To vem iz
> izkusenj, ker dosti uporabljam Netscape na Irixu (SGI-jeva varianta
> Unixa).
To se pa popolnoma strinjam - HTML dokumenti, narejeni z Wordom, so grozni,
predvsem pa nenormalno veliki. Na drugi sttrani pa je Dreamweaverjeva koda
sicer nekaj slabsa od tiste, ki bijo napisal strokovnajk "na roko", vendar
neprimerno boljsa od Wordove.
> >Pa tudi Linuxa ali Unixa se nisem nikoli v zivljenju uporabljal, tudi
videl
> >ju nisem drugace, kot iz razdalje dveh metrov na zaslonu. Enostavno nimam
> >zelje. Zato morate razumet, da se v takem okolju popolnoma nic ne znajdem
in
> >so mi vsake pripombe in nasveti dobrodosli.
>
> Ni problema (tudi ce se bos zacel ukvarjati z LaTeXom :)
Ja trenutno je problem, ker mi LyX ne prikazuje fontov v menijih (meniji so
prazni - pise File, kot odprem meni, pa ne prikazuje fontov). Tezave z
X-Serverjem izgleda (o katerem ne vem nic).
LP,
Mick
Agent V.M.
LP;
V.M.
"Roman Maurer" <roman....@amis.net> je napisal v sporočilo
news:3C1C97AE...@amis.net ...
> Bostjan Lémut wrote:
> >
> > > $ lyx
> > > lyx: Can't open display --No such file or directory
> > > LyX: unable to access X display, exiting
> > Zgleda, da X server ni startan...
>
> Ali pa manjka ąe tole:
Agent V.M.
kaj razume s slikami? Jaz namrec v svojih dokumentih uporabljam veliko
barvnih slik (raznih poskeniranih shem ipd.). Pogosto opazam, da avtorji, ki
pisejo v LaTeX-u, slike dodajajo na koncu.
LP,
V.M.
"Jan Kalin" <ab...@noknown.domain> je napisal v sporočilo
news:slrna1rhn9...@oxy.zag.si ...
Jan Kalin
[SNIP]
Ocitno imava k pisanju teksta precej drugacen pristop :) To each his
own...
>Sem pogledal, pa ne opazim bistvene razlike med obema dokumentoma. Seveda je
>dispozicija drugacna, ampak Wordov tekst ni niti oblikovno, niti vsebinsko
>nic slabsi od LaTeX-ovega. (Mimogrede, jaz pisem enacbe in matrike 10mm od
Ena stvar, ki mi takoj pade v oci je razmik med vrsticami. V Wordu so
vrstice v katerih so enacbe, bolj razmaknjene, kot druge. Ko sem kolegu,
ki uporablja Word (pravzaprav je M$-fil :), to omenil je rekel, da se da
to "postimat". Ampak jaz bi pricakoval, da tega ni treba stimat.
>levega robs in postavljam v isti vrstici 10mm od desnega roba oznako izraza,
>npr. (1.1) - to bi se bilo treba V LaTeX-u verjetno ze kar potruditi).
Za levo poravnane enacbe ne. V glavi napises \usepackage{fleqn} ter
\setlength{\mathindent}{1cm} in stvar je opravljena. Za odmik oznake od
desnega roba pa bi res bilo malo vec dela, sem pa ravnokar pogledal, in z
malo znanja LaTeXa tudi tega ne bi bil problem naredit.
Se kar se tice slik (kasnejsi post). Slike lahko v LaTeX brez tezav
spravis. Not potegne takorekoc karkoli, ampak po mojih izkusnjah je
najlazje uporabljati Postscript. V glavi reces \usepackage{graphicx}, v
tekstu pa \includegraphics{slika.eps}.
Je pa res ena stvar pri LaTeXu (oziroma TeXu), ki gre tudi meni vcasih na
zivce, je pa posledica tega, da je to sistem za stavljenje, ki temelji na
profesionalnih standardih. V kolikor ne nastavis nekaj parametrov, zelo
nerad stavi vec vecjih slik na eno stran. Zato se, poseej ce imas vec
slik, rado zgodi, da jih potlaci na konec razdelka. Ampak to se da resit.
Se nekaj sem se spomnil. Ce imas morda splosni leksikon Cankarjeve
Zalozbe, so oglej, s cem je bil stavljen :) Glede na pregovorno
"stabilnost" Worda bi bila pomoje prava mora kaj taksnega delat v Wordu.
Ko smo ze pri tem, ali morda kdo ve za kaksno daljso knjigo narejeno v
Wordu. To me je vedno zanimalo, ali to sploh gre?
Agent V.M.
> Zalozbe, so oglej, s cem je bil stavljen :) Glede na pregovorno
> "stabilnost" Worda bi bila pomoje prava mora kaj taksnega delat v Wordu.
> Ko smo ze pri tem, ali morda kdo ve za kaksno daljso knjigo narejeno v
> Wordu. To me je vedno zanimalo, ali to sploh gre?
Gre, nekje od verzije 2000 naprej lepo dela, posebej pa v Wordu XP. Jaz sem
postavil v Wordu 2000 okrog 220 strani dolgo besedilo in je lepo delalo. So
pa bile vcasih hude tezave z kakrsnimkoli daljsim tekstom. Btw. opazil sem,
da dela Office XP bistveno hitreje od verzije 2000 (vsaj na moji masini).
LP;
V.M.
g...@email.si
Jan Kalin <ab...@noknown.domain> wrote:
>
> Se nekaj sem se spomnil. Ce imas morda splosni leksikon Cankarjeve
> Zalozbe, so oglej, s cem je bil stavljen :) Glede na pregovorno
> "stabilnost" Worda bi bila pomoje prava mora kaj taksnega delat v Wordu.
> Ko smo ze pri tem, ali morda kdo ve za kaksno daljso knjigo narejeno v
> Wordu. To me je vedno zanimalo, ali to sploh gre?
Kot kaze, gre: "Thinking in Java, 2nd Edition", avtor Bruce Eckel
http://www.bruceeckel.com/, ima pa cez 1000 strani. Nima pa veliko
slik. Nazadnje, ko sem urejal ne tako dolg tekst z nekaj slikami,
sem se prav mucil s premikanjem slik - vcasih so skakale po par strani
sem ter tja, ce si jih hotel premakniti za vrstico ali dve.
Gorazd
--
Gorazd Bozic <gorazd...@arnes.si>
ARNES SI-CERT, Jamova 39 p.p. 7, SI-1001 Ljubljana, Slovenia
tel: +386 1 479 88 22, fax: +386 1 479 88 99
Roman Maurer
>
> > http://charm.zag.si/primerjava_word.doc [...]
> > http://charm.zag.si/primerjava_tex.pdf
>
> Sem pogledal, pa ne opazim bistvene razlike med obema dokumentoma. Seveda je
> dispozicija drugacna, ampak Wordov tekst ni niti oblikovno, niti vsebinsko
> nic slabsi od LaTeX-ovega.
Se šališ? Razlika v finem ravnanju s presledki je vendar očitna!
Nekaj najbolj očitnih primerov:
- Grd navpični presledek vsakič, ko si avtor drzne uporabiti
matematični simbol.
- Premalo presledka med minusom in tistima parcialnima odvodoma
v Lagrangeovi enačbi.
- Kjer za matematičnim simbolom nastopa ločilo, Word izpusti preveč
prostora.
- Grdo poravnane vrstice na drugi strani - preveč presledka med
besedami.
- Poglej matriko za B_t na četrti strani: zvezdica nad c_3 je preveč
zgoraj. Itd., itd.
Imel sem priložnost videti nekaj knjig/skript založbe EF (ali GV)
in žal pri večini stanje ni dosti boljše. Za Windows obstajajo tudi
nelatexovski programi za založništvo, zato je toliko bolj žalostno,
da ljudje kar mislijo, da bodo enostransko pisemce in debelo knjigo
stavili v istem programu.
> (Mimogrede, jaz pisem enacbe in matrike 10mm od levega robs in postavljam
> v isti vrstici 10mm od desnega roba oznako izraza, npr. (1.1) - to bi se
> bilo treba V LaTeX-u verjetno ze kar potruditi).
LaTeX zna že od osemdesetih let številčiti enačbe, in tudi v devetdesetih
ni te funkcionalnosti nihče pokvaril. :-)
Tipično pa je tako, da ima vsaka založba (razen očitno nekaterih
že omenjenih) svoj predpisani slog za oblikovanje knjig - priprava
tega strokovnjaku za LaTeX/DocBook/Venturo/karkoli res vzame nekaj časa,
ampak pisec se s tem ne obremenjuje, pač pa uporablja svojih kakšnih
ducat fint s katerimi opiše besedilo.
--
Pozdrav,
Roman
Jan Kalin
>"Agent V.M." piąe:
>> (Mimogrede, jaz pisem enacbe in matrike 10mm od levega robs in postavljam
>> v isti vrstici 10mm od desnega roba oznako izraza, npr. (1.1) - to bi se
>> bilo treba V LaTeX-u verjetno ze kar potruditi).
>
>ni te funkcionalnosti nihče pokvaril. :-)
Hihi, ko sem v enem izmed postov pisal, da bi se bilo treba malo potrudit,
sem misli na razmik 10mm med oznako in desnim robom, ni mi na kraj pamet
padlo, da je stevilcenje sploh vprasanje :)