Re: Peter Pan Türkçe Pdf
Selene Heiner
Znanstveniki in inženirji v evropskem laboratoriju za nuklearne raziskave CERN so po enoletnem popravilu 23. 11. letos dosegli prve trke protonov na velikem hadronskem trkalniku LHC. V predavanju si bomo ogledali kaj sploh je LHC, zakaj pospešujejo protone in ne česa drugega ter kaj se nadejamo z eksperimenti na LHC odkriti. Domači nam bodo tako postali pojmi kot so Higgsov mehanizem, Higgsov bozon, supersimetrija in dodatne dimenzije, pri čemer bomo vsakega od njih obravnavali na poljuden način.
Pred točno desetimi leti, 4. julija 2012, so znanstveniki projektov ATLAS in CMS v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN) na švicarsko-francoski meji pri Ženevi dokazali prisotnost dolgo pričakovanega delca, ki so ga poimenovali Higgsov bozon. V teh raziskovalnih skupinah od leta 1996 sodelujejo tudi slovenski znanstveniki.
Obstoj Higgsovega bozona so napovedali in predvideli računsko po standardnem modelu fizike delcev že pred štirimi desetletji, a je dokaz novega delca, katerega lastnosti se ujemajo s tem izračunom, revolucionaren dosežek, so prepričani sodelujoči znanstveniki.
Eno leto po odkritju novega delca sta Franois Englert in Peter Higgs, ki sta delec napovedala in predvidela, prejela Nobelovo nagrado za fiziko, odkritje pa je tlakovalo pot do novih področij raziskav temeljnih delcev.
V desetih letih od odkritja Higgsovega bozona smo prišli veliko bližje razumevanju, kaj se je zgodilo v trenutku velikega poka (Big Bang), to je ob nastanku vesolja, katerega (neznaten) del smo. Dodatno so v tem času potrdili tudi druga ujemanja novega delca z matematično napovedanim Higgsovim bozonom. Posebej pomembni so dokazi šibkih sil kratkega dosega, ki so med drugim sprožilci reakcij jedrske fuzije, ki napajajo Sonce z njegovo energijo.
Raziskave so tudi pokazale, da najtežji fermioni (zgornji kvark, spodnji kvark in tau lepton) svojo maso pridobijo iz interakcij s Higgsovim poljem, kar je ravno tako skladno z napovedjo na podlagi standardnega modela.
Maso Higgsovega bozona so izmerili in znaša 125 gigaelektronvoltov z izjemno natančnostjo enega promila. Ta masa ima pomen tudi pri določanju stabilnosti vakuuma v vesolju, so še pojasnili znanstveniki iz CERN.
Znanstvena ustanova CERN, znotraj katere je največji in najmočnejši trkalnik (LHC, Large Hadron Collider), je edino mesto na svetu, kjer je mogoče ustvariti ta edinstveni delec in ga podrobno preučevati.
Ta trkalnik je začel pospeševati protone, ustvarjati trke med njimi ter beležiti nastale pojave in delce leta 2010, v znanstvenih skupinah, ki so do zdaj štele okrog tri tisoč znanstvenikov, pa od leta 1996 sodelujejo tudi slovenski znanstveniki pod vodstvom profesorja Marka Mikuža.
Znanstveniki so odkrili tudi več novih poti, ki nekoliko odstopajo od standardnega modela in katerih nadaljnje preučevanje nam lahko odpre pot do novih delcev, ki jih standardni model ne zna predvideti.
Vprašanja, s katerimi se znanstveniki ukvarjajo zdaj, so med drugim, ali Higgsov bozon zagotavlja maso tudi lažjim fermionom ali so pri njih drugačni mehanizmi, ali je Higgsov bozon elementarni delec ali vendarle sestavljeni delec, kako deluje na temno snov in ali nam bo pomagal izvedeti več o njej ter ali ima Higgsov bozon dvojčke ali vsaj sorodnike.
Vsa dozdajšnja odkritja iz trkalnika LHC temeljijo na zgolj eni dvajsetini podatkov, ki jih bo trkalnik zagotovil med svojo življenjsko dobo, zato upravičeno lahko pričakujemo še veliko novih odgovorov in spoznanj. Foto: Ana Kovač
Odgovori na ta vprašanja nam bodo pomagali razumeti še nedognane podrobnosti in skrivnosti našega vesolja skupaj z najpomembnejšima vprašanjema: kako je naše vesolje nastalo točno takšno, kot je, in kakšna bi bila lahko njegova usoda.
Manj znano pa je, da so nekatere diagnostične tehnologije v medicini, na primer PET (Positron Emission Tomography) in terapijske metode (na primer hadronska terapija raka), ravno tako nastale ob boku temeljnih raziskav v CERN.
Obletnico zaznamujejo tudi na Institutu Jožef Stefan, od koder prihaja največji slovenski prispevek temu odkritju. Poleg prireditve v prostorih inštituta, častni pokrovitelj je predsednik republike Borut Pahor, so za sam dan obletnice pripravili tri tematska predavanja sodelujočih slovenskih znanstvenikov.
Do srede, 6. julija, pa je na Gallusovem nabrežju v Ljubljani razstava o izjemno pomembnem odkritju Higgsovega bozona v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN) in ravno od tam prihajajo tudi fotografije v tem prispevku.
59fb9ae87f