Test A1 Slovenščina

[Kristin Banyas]

This recommended practice provides a framework for vulnerability tests for machine learning models in the computer vision domain. The document covers the following areas: - definitions of vulnerabilities for machine learning models and their training processes, - approaches for the selection and application of vulnerability test means, - approaches for determining test completeness and termination criteria, - metrics of vulnerabilities and test completeness.

These standards have been replaced with a revised version of the standard, or by a compilation of the original active standard and all its existing amendments, corrigenda, and errata.

Najbrž pri reševanju testa niste bili najbolj zbrani, saj vaš dosežek ni ravno bleščeč. V šolskih okoliščinah bi se komaj izognili cveku. Če slovenščina nemara ni vaš materni jezik, potem je rezultat razumljiv, v nasprotnem primeru pa bo treba znanje precej dopolniti.

Vaše znanje slovenščine je precej povprečno. Osnove sicer obvladate, pri marsikaterem jezikovnem orehu pa se zatakne. Morda bi veljalo več brati, zavestno prisluhniti lepi slovenski govorjeni besedi in kdaj pa kdaj pobrskati po kakšnem jezikovnem priročniku.

Vaš znanje slovenščine je povsem zadovoljivo z nekaj jezikovnimi luknjami, ki bi jih veljalo zakrpati. Kadar ste v dvomih, pobrskajte po primernem jezikovnem priročniku, povprašajte za nasvet, vedno pa koristi, če ste na jezik pozorni pri branju in poslušanju lepe slovenske govorjene besede.

Iskrene čestitke, lahko ste ponosni na svoje znanje slovenščine. Odlično jo obvladate, saj vas tudi težji jezikovni orehi niso vrgli iz tira in ste jih samozavestno strli. Očitno se dobro zavedate, da je jezik živ in naš in da k ohranjanju ustrezne ravni jezika največ pripomoremo govorci sami. Dobro ste se odrezali!

Uporaba (izvedba, vrednotenje in razlaganje rezultatov) je zaradi strokovnih zahtev omejena na logopede po zaključenem strokovnem izpitu. Za raziskovalne namene lahko test uporabljajo tudi psihologi, jezikoslovci in drugi strokovnjaki s področja kognitivnih znanosti jezika. Za vse se zahteva dodatno usposabljanje.

Center za psihodiagnostična sredstva dobavlja psihodiagnostična sredstva samo osebam, ki so usposobljene za njihovo uporabo. Pred prvim naročilom v določeni organizaciji vas prosimo, da izpolnite izjavo. Dobite jo tukaj.

Avtorji testa so Barbara Vogrinčič, Tina Pogorelčnik in Matic Pavlič, soavtor priročnika je poleg naštetih še David Gosar. Prvič je izšel leta 2024, strokovno ga je pregledala Tanja Antolik Kocjančič.

STIB je kratek diagnostični instrument, namenjen prepoznavanju odstopanj na področju poimenovanja nanosnikov s samostalniki. Test vsebuje 60 slikovnih predlog (barvne ilustracije nanosnikov), predvidena poimenovanja za upodobljene nanosnike in različne tipe pomoči/namigov, ki lahko testatorju pomagajo določiti vzrok za nezmožnost poimenovanja. Testator predstavi testirancu eno za drugo slikovne predloge, ki si sledijo v stalnem zaporedju in so razvrščene tako, da se njihova zahtevnost poimenovanja stopnjuje glede na dva kriterija: dolžino ciljne besede in povprečno starost usvojitve ciljne besede.

Individualna izvedba in primerjava z normativnimi rezultati služi diagnosticiranju odstopanj pri posamezniku in posledično za diagnosticiranje njegove jezikovne oškodovanosti na področju poimenovanja. Z uporabo STIBA si lahko glede na rezultat testiranca odgovorite na tri vprašanja:

Test se lahko uporablja tudi za namene preverjanja jezikovne zmožnosti na področju poimenovanja pri jezikoslovnem, kognitivnem in/ali psihološkem raziskovanju različnih raziskovalnih skupin govorcev slovenščine, kot so otroci, ki jezik usvajajo, večjezični govorci, govorci z jezikovnimi motnjami zaradi afazij ali nevrodegenerativnih bolezni.

Usposobljenost: Logopedi in logopedinje po zaključenem strokovnem izpitu. Za raziskovalne namene tudi psihologi, jezikoslovci in drugi strokovnjaki s področja kognitivnih znanosti jezika. V vsakem primeru je za uporabo testa treba opraviti predhodno usposabljanje.

Veljavnost: Rezultati regresijske analize, vezane na starost, spol in izobrazbo (oz. izobrazbo staršev v primeru otrok in mladostnikov) so se v veliki meri ujemali s predhodnimi raziskavami. Predstavljene so tudi raziskave iz tujine in Slovenije o korelacijah med STIB in drugimi psihološkimi preizkusi. Veljavnost je bila za slovensko okolje ocenjena tudi z analizo napovedne vrednosti za skupino otrok s specifično govorno in jezikovno motnjo ter skupino odraslih, ki so utrpeli kap v jezikovno dominantni polobli možganov.

Vabimo vas na usposabljanje za uporabo Slovenskega testa iskanja besed (STIB). Usposabljanje bodo vodili avtorji testa logopedinji Barbara Vogrinčič in Tina Pogorelčnik, jezikoslovec dr. Matic Pavlič ter psiholog dr. David Gosar.

Namen usposabljanja je pridobiti potrebna znanja za izvedbo testiranja, vrednotenja zbranih podatkov ter analizo in interpretacijo rezultatov. Izvajanje testa brez predhodne udeležbe na usposabljanju ni mogoče. Usposabljanje je namenjeno logopedom z opravljenim strokovnim izpitom. V primeru uporabe za raziskovalne namene se usposabljanja lahko udeležijo tudi psihologi, jezikoslovci in drugi strokovnjaki s področja kognitivnih znanosti jezika.

STIB je kratek diagnostični instrument, namenjen prepoznavanju odstopanj na področju poimenovanja samostalnikov. Test se lahko uporablja tudi za namene preverjanja jezikovne zmožnosti na področju poimenovanja pri jezikovnem, kognitivnem in/ali psihološkem raziskovanju različnih raziskovalnih skupin govorcev slovenščine, kot so otroci, ki jezik usvajajo, večjezični govorci, govorci z jezikovnimi
motnjami zaradi afazij ali nevrodegenerativnih bolezni. Test je primeren za otroke, mladostnike in odrasle (od 4;5 do 85;0 leta).

SPEAK (Speaking Proficiency English Assessment Kit) is a test for evaluating the English speaking ability of non-native speakers of English. At FSU, the SPEAK test is administered by the Center for Intensive English Studies to international students who have been appointed or will be appointed as teaching assistants in an academic department at Florida State University.

The test is offered at the end of each semester. Special arrangements are made with the departments when new graduate students are admitted to a program. The SPEAK test can be administered at the beginning of the semester when new students are admitted to a program. Professors or TA coordinators should contact Dr. Mendoza to make arrangements. If you are a new student, please contact your department to inquire about the schedule for the test.

There is no charge for the first time that a student takes the SPEAK test. However, if a student must take the SPEAK test a second time or more, the student must then pay $70.00 for each subsequent test.

PhD student in Electrical Engineering
"CIES is a wonderful place. I was assigned a mentor to improve my English communication skills. He was friendly and he also told me many important points about communication. CIES played a major role in performing better on the FSU Speak Test which got me a Teaching Assistant position at the College of Engineering."

Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1) 98 bank, zajetih v stresnem testu, bi se v povprečju zmanjšal za 4,8 odstotne točke na 10,4%, če bi bile tri leta izpostavljene napetostim v zelo težkih makroekonomskih razmerah. Količnik CET1 je glavno merilo finančnega zdravja bank.

ECB je stresno testirala 98 bank, ki jih neposredno nadzira. Od teh je 57 največjih bank v euroobmočju, ki so vključene v stresni test na ravni EU v koordinaciji Evropskega bančnega organa (EBA), 41 pa je srednje velikih bank, ki niso vključene v vzorec EBA. Skupaj predstavljajo približno 80% skupne bilančne vsote bank v euroobmočju. Organ EBA je danes že objavil podrobne rezultate za 57 največjih bank. ECB pa je objavila izbrane podatke za 41 srednje velikih bank.

S stresnim testom se meri, kako bi se banke odrezale v hipotetičnem neugodnem gospodarskem scenariju, ki predpostavlja daljše obdobje nizke rasti, povišanih obrestnih mer in visoke inflacije. To ni preizkus, ki bi ga banke opravile ali na njem padle, saj ni določen noben prag, ki bi opredeljeval uspešnost ali neuspešnost bank. Namesto tega se bodo ugotovitve stresnega testa upoštevale v tekočem nadzorniškem dialogu, v katerem nadzorniki bankam pojasnijo svojo oceno in razpravljajo o morebitnih ukrepih za odpravo pomanjkljivosti.

Negativni vpliv na kapital je po neugodnem scenariju izhajal iz kreditnega in tržnega tveganja ter nižjega ustvarjanja prihodkov. Zaradi izgub iz posojil se je količnik CET1 zmanjšal za 4,5 odstotne točke, pri čemer so bili nezavarovani portfelji pri poslovanju s prebivalstvom najbolj ranljivi. Banke so morale pripraviti tudi projekcije izgub iz posojil po posameznih sektorjih ter projekcije izpostavljenosti financiranju s finančnim vzvodom v posojilnem portfelju in posojilnih poslih v pripravi. Pregled je pokazal, da so izpostavljenosti financiranju s finančnim vzvodom bolj tvegane v recesiji in da morajo številne banke izboljšati svoje zmogljivosti na področju vrednotenja posojilnih poslov v pripravi, modeliranja in agregiranja podatkov.

Obenem je mogoče 1,4 odstotne točke skupnega zmanjšanja kapitala pripisati tržnemu tveganju, zlasti učinku prevrednotenja, ki izhaja iz pozicij, merjenih po pošteni vrednosti. Po neugodnem scenariju je prizadeta tudi sposobnost bank, da ustvarjajo prihodke, pri čemer nižji neto obrestni prihodki, prihodki od dividend in neto prihodki iz provizij skupaj povzročijo zmanjšanje kapitala CET1 za 3,6 odstotne točke. Stresni test je predvsem pokazal, da je sposobnost bank, da ustvarjajo neto obrestne prihodke v neugodnem scenariju vse višjih obrestnih mer, ključno odvisna od njihovega poslovnega modela in s tem povezane strukture sredstev in obveznosti. Banke z večjim deležem posojil s spremenljivo obrestno mero lahko na primer bolje izkoristijo prednosti višjih obrestnih mer kot tiste, ki odobravajo predvsem posojila s fiksno obrestno mero. ECB zato od bank trenutno zahteva, da pozorno spremljajo, kako upravljajo obrestno tveganje.

c80f0f1006