Geografska Karta Na Evropa

[Argenta Sugden]

Detaljnai izuzetno tacna fizičko geografska karta Evrope, prilagođena školskom uzrastu. Na poleđini se nalazi geopolitička karta Evrope, brojne tematske karte sa mnoštvom praktičnih informacija o državama.

Detaljna i izuzetno tacna fiziko geografska karta Evrope, prilagodena školskom uzrastu. Na poledini se nalazi geopolitika karta Evrope, brojne tematske karte sa mnoštvom praktinih informacija o državama. Ova karta je dobitnik Zlatne table na Sajmu ucila u Beogradu 1999 godine.

ChipCard d.o.o. posreduje u prometu roba i/ili usluga na internetu u ime i za račun firme Papirni Svet d.o.o. na čijoj prodavnici vršite porudžbinu. Na Vašem izvodu od Banke izdavaoca Vaše platne kartice će biti prikazano zaduženje za račun ChipCard d.o.o. (www.chipcard.rs)

Detaljna i izuzetno tačna fizičko geografska karta Evrope, prilagođena školskom uzrastu. Na poleđini se nalazi geopolitička karta Evrope, brojne tematske karte sa mnoštvom praktičnih informacija o državama. Ova karta je dobitnik Zlatne table na Sajmu učila u Beogradu 1999 godine.

Visinski pojasevi Srednje Amerike

Politička podela Afrike

Tipovi klime i morske struje Afrike

Severna Afrika- kviz

Razmeštaj naroda Saharske Afrike

Politička podela Severne Afrike

Podregije Jugozapadne Azije

Politička podela srednje Azije

Politička podela Jugozapadne Azije

Fizičkogeografska karta Srednje Azije

Fizičkogeografska karta Jugoistočne Azije

Motivi koji su odabrani za hrvatsku stranu kovanica eura su - geografska karta Hrvatske za naličje kovanice dva eura, životinja kuna za naličje kovanice od jednog eura, Nikola Tesla za naličje kovanica od 50, 20 i 10 centi i glagoljica za naličje kovanica od pet, dva i jednog centa.

Izrada kovanog novca eura i centa s hrvatskom nacionalnom stranom trebalo bi početi najranije šest mjeseci prije uvođenja eura, odnosno nakon Odluke Vijeća EU da Hrvatska uvodi euro, prenosi Beta.

Zidna fizićko-geografska karta Srbije sa ćirilićnim ili latiničnim ispisom sa drvenim lajsnama.Materijal na kome je karta odštampana je baner platno, veoma otporno na mehanicka oštecenja. Veoma postojane boje prilikom dužeg izlaganja suncevoj svetlosti.Postoji mogucnost za obostrano plastificiranje karte i pisanje i brisanje po njoj kao po beloj tabli.

Detaljna i izuzetno tačna fizičko geografska karta Evrope, prilagođena školskom uzrastu. Na poleđini se nalazi geopolitička karta Evrope, brojne tematske karte sa mnoštvom praktičnih informacija o državama. Ova karta je dobitnik Zlatne table na Sajmu učila u Beogradu 1999-e godine. Razmera: 1:8 500 000, 1: 16 000 000

Detaljne auto karte Jadranskog primorja od Trsta do Ulcinja, obogaćene mini planovima većih gradova. Pored indeksa svih naseljenih mesta, sadrži i legendu prevedenu na 4 svetska jezika: nemački, italijanski, ruski, engleski.

Detaljan plan Kragujevca sa važnim javnim i turističkim objektima. Sadrži indeks ulica radi bržeg i lakšeg snalaženja. Na poleđini se nalazi bogato ilustrovan tekst o svim najznačajnijim znamenitostima grada i njegove okoline.

INSTRUKCIJE ZA PLAĆANJE PREKO WU

Novac nam možete uplatiti u banci ili pošti koja podrzava Western Union prema podacima:

Olja Milenkovic

Strumicka 52

11000 Beograd, Srbija

Napomena:

Po izvršenoj uplati pošaljite nam na mejl

[email protected]:

Ime i prezime uplatioca, adresu, mesto, iznos i šifru uplate.

Knjige ćemo poslati u roku od 4 dana po prijemu uplate.

Dobra knjiga daje svoj maksimum kako bi

poslala sve pošiljke u navedenom roku.

Ukoliko iz opravdanih razloga dođe do kašnjenja, kontaktiraćemo vas.

Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije. Označuje tudi vzpon obdobja razširjenega sprejemanja kolonializma in merkantilizma v Evropi kot nacionalnih politik. V tem obdobju so jih odkrili številni, doslej neznani Evropejci, čeprav jih je večina že bila naseljena. Z vidika mnogih neevropejcev je doba odkritij zaznamovala prihod napadalcev iz prej neznanih celin.

Evropsko raziskovanje tujine je privedlo do vzpona globalne trgovine in evropskih kolonialnih imperijev, s stikom med starim svetom (Evropa, Azija in Afrika) ter Novim svetom (Ameriki in Avstraliji), ki je ustvaril kolumbovsko izmenjavo, širok prenos rastlin, živali, hrane, človeških populacij (vključno s sužnji), nalezljivih bolezni in kulture med vzhodno in zahodno poloblo. To je predstavljalo eno najpomembnejših svetovnih dogodkov na področju ekologije, kmetijstva in kulture v zgodovini. Doba odkritij in poznejše evropsko raziskovanje je omogočilo globalno kartiranje sveta, kar je privedlo do stika z novimi svetovnimi nazori in oddaljenimi civilizacijami, hkrati pa je vodilo k širjenju bolezni, ki so zdesetkale prebivalstvo, ki prej ni bilo v stiku z Evrazijo in Afriko ter zasužnjevanje, izkoriščanje, vojaško osvajanje in gospodarsko prevlado Evrope in njenih kolonij nad avtohtonimi prebivalci. Omogočila je tudi širjenje krščanstva po vsem svetu: s širjenjem misijonske dejavnosti je sčasoma postala največja svetovna religija. [1][2]

Portugalci so začeli sistematično raziskovati atlantsko obalo Afrike od leta 1418 pod pokroviteljstvom princa Henrika. Pod njegovim vodstvom so Portugalci razvili novo, mnogo lažjo ladjo, karavelo, ki bi lahko plula še dlje in hitreje,[3] predvsem pa je bila zelo okretna in lahko plula veliko bližje vetru ali v veter. Leta 1488 je Bartolomeu Dias po tej dosegel Indijski ocean[4]. Leta 1492 so katoliški monarhi iz Kastilije in Aragonije financirali načrt Krištofa Kolumba, da bi plul na zahod, da bi dosegel Indijo s prečkanjem Atlantika. Pristal je na kontinentu, ki ga Evropejci niso odkrili in ki ga vidijo kot nov svet, Amerike. Da bi preprečili konflikt med Portugalsko in Kastilijo (krono, pod katero je Kolumb potoval), je bila podpisana Tordesilljska pogodba, ki je svet razdelila na dve regiji raziskovanja, kjer je vsak imel izključno pravico zahtevati novo odkrito zemljišče.[5][6]

Leta 1498 je portugalska ekspedicija, ki jo je vodil Vasco da Gama, dosegla Indijo s plovbo okoli Afrike in tako odprla neposredno trgovino z Azijo.[7] Medtem ko so bile druge raziskovalne flote poslane iz Portugalske v Severno Ameriko, je Portugalska flota (Armadas da iandia) v naslednjih letih razširila tudi to vzhodno oceansko pot, sčasoma se je dotaknila Južne Amerike in tako odprla krog od Novega sveta do Azije (od leta 1500, pod poveljstvom Cabrala) in raziskovala otoke v južnem Atlantiku in južnem Indijskem oceanu. Kmalu so Portugalci odpluli proti vzhodu, do dragocenih Otokov začimb leta 1512 in pristali na Kitajskem eno leto kasneje. Leta 1513 je španski Vasco Nez de Balboa prečkal Panamsko ožino in dosegel "drugo morje" iz Novega sveta. Tako je Evropa prvič leta 1512 dobila novice o vzhodnem in zahodnem Pacifiku v enoletnem razponu okoli. Raziskovanje Vzhoda in Zahoda se je leta 1522 prekrivalo, ko je kastiljsko (špansko) ekspedicijo vodil portugalski pomorščak Ferdinand Magellan in kasneje španski baskovski pomorščak Juan Sebastin Elcano, ki je plul proti zahodu in dokončal prvo obplutje sveta[8], medtem ko so španski osvajalci raziskovali notranjost obeh Amerik, kasneje pa tudi nekatere južnopacifiške otoke.

Od leta 1495 sta Francozi in Angleži in mnogo kasneje Nizozemci vstopili v raziskovalno dirko po tem, ko so spoznali te podvige in se uprli Iberskemu monopolu na pomorsko trgovino z iskanjem novih poti, najprej na zahodne obale Severne in Južne Amerike. Prve angleške in francoske odprave (začenši s prvo odpravo Johna Cabota leta 1497 na sever, v službi Anglije, sledijo francoske odprave v Južno Ameriko in kasneje v Severno Ameriko) in v Tihi ocean okoli Južne Amerike, vendar sčasoma sledijo Portugalci okoli Afrike v Indijskem oceanu. Sledijo odkritje Avstralije leta 1606, Nove Zelandije leta 1642 in Havajev leta 1778. Medtem, od 1580 do 1640, so Rusi raziskovali in osvojili skoraj vso Sibirijo in v 1730-ih Aljasko.

Med 12. in 15. stoletjem se je evropsko gospodarstvo preoblikovalo z medsebojnim povezovanjem rečnih in morskih trgovskih poti, zaradi česar je Evropa postala ena najbolj uspešnih trgovskih mrež na svetu. [9]

Pred 12. stoletjem je bila glavna ovira za trgovino vzhodno od Gibraltarske ožine pomanjkanje komercialne spodbude, ne pa neustrezna zasnova ladij. Gospodarska rast Španije je sledila ponovnemu pridobivanju delov muslimanske Španije in obleganju Lizbone (1147). Zmanjšanje mornariške moči Fatimidskega kalifata, ki se je začela pred prvo križarsko vojno, je pomagalo pomorskim italijanskim državam, predvsem Benetkam, Genovi in Pisi, prevladati v trgovini v vzhodnem Sredozemlju, italijanski trgovci pa so postali bogati in politično vplivni. Normansko osvajanje Anglije konec 11. stoletja je omogočilo mirno trgovino na Severnem morju. Hanseatska zveza, konfederacija trgovskih cehov in njihovih mest na severu Nemčije ob Severnem in Baltskem morju, je bila ključna za komercialni razvoj regije. V 12. stoletju je regija Flandrija, Hainault in Brabant izdelovala najkakovostnejše tekstilne izdelke v severni Evropi, kar je spodbudilo trgovce iz Genove in Benetk, da tja neposredno plujejo. Nicolozzo Spinola je prvič opisal neposredno potovanje iz Genove v Flandrijo leta 1277.

Kompas je dopolnil starodavno metodo navigacije, ki je temeljila na opazovanju sonca in zvezd. Kompas je bil uporabljen za plovbo na Kitajskem že do 11. stoletja in so ga sprejeli arabski trgovci v Indijskem oceanu. Kompas se je razširil v Evropo do konca 12. ali v začetku 13. stoletja. [10] Uporaba kompasa za navigacijo v Indijskem oceanu je bila prvič omenjena leta 1232. Prva omemba uporabe kompasa v Evropi je bila leta 1180. Evropejci so uporabili "suhi" kompas, z iglo na osi. Kartica kompasa je bila tudi evropski izum.

3a8082e126