Sanur

[Miha Grcar]

Zivjo!

Cas je za najino zadnje porocanje in pa za link do fotk :-)

Zadnjih nekaj dni sva torej prezivela v Sanurju. Po srecnem nakljucju
sva imela soncno vreme z nekaj oblaki, ki pa so zgolj naredili nebo
zanimivo. Skrivala sva se pod sencnikom, se napajala s sadnimi sokovi
in se veselo kopala v nekaj stopinj hladnejsem morju. Imela sva
pocitnice v pravem pomenu besede :-)

V nedeljo, 30. 12., sva se odpravila na izlet v Ubud, mesto v
notranjosti Balija. Ubud je znan po stevilnih umetniskih galerijah in
trgovinicah, v katerih prodajajo spominke, ki so vecinoma narejeni iz
lesa in rocno poslikani. Najbolj impresivne so lesene maske, ki jih
sicer nosijo plesalci na plesnih predstavah barong in legong. Poleg
ponudbe v trgovinah sva si ogledala tudi opicje zavetisce v
tamkajsnjem gozdu. Opic je bilo resda veliko, ampak niso bile tako
spontane kot tiste na Pulau Pangkor. Obiskovalci so jih prekomerno
hranili z bananami, ki so jih oskrbniki prodajali pred vhodom, in
opice so leno polezavale ob sprehajalnih poteh.

Ko sva ze mislila, da so vsi goljufivi menjalci denarja, vsiljivi
prodajalci, huda neurja in nezanesljivi prevozniki -- skratka vse
tegobe, ki so naju pestile na tem potovanju -- za nama, naju je v
Jakarti "ozela" pohlepna Zidinja. V Jakarto sva iz Denpasarja
priletela ze v noci iz 1. na 2. januar, ker so bile to terminsko
najbolj ugodne letalske karte, ki sva jih se uspela dobiti, ko sva jih
kupovala na Lomboku. Zaradi tega sva si v Jakarti morala poiskati
prenocisce, ki sva ga, skupaj s prevozom z letalisca in nazaj,
nesramno drago placala. Lastnica naju je z nekaj nekorektnimi triki
obrala za 55 evrov, kar je za indonezijske razmere veliko denarja. Je
pa res, da naju je nahranila in nama celo podarila majici, ko sva se
pritozila. Podarila nama je tudi prevoz do Taman Minija (Indonezije v
malem), parka, v katerem so s stevilnimi paviljoni poustvarili
arhitekturo in kulturo razlicnih indonezijskih provinc. Midva sva park
dozivela kot mesto duhov, saj je bil popolnoma prazen, pa se dezevalo
je :-/

S tem sporocilom pa tudi zakljucujeva najino porocanje iz Indonezije.
Zdaj sva ze doma in vsak v svoji sluzbi. Kljub temu, da je dela
veliko, dnevi pa so kratki in hladni, sva vesela, da sva spet doma. In
kaj po najinem popotovanju lahko receva o Indoneziji? Ce boste odsli v
Indonezijo iskat prijazne ljudi, kulinaricne uzitke in estetske
presezke narave, utegnete biti razocarani. Indonezija vse te vrline
sicer ima, vendar jih je treba poiskati -- ne skrivajo se za vsakim
ovinkom. Na "rajskih otokih" ni raja in zivljenje je vse prej kot
lepo. (Nauk je, da palme, plaza in morje se ne naredijo raja.) Mogoce
bi bilo najino dozivetje Indonezije drugacno, ce bi odsla tja v suhem
obdobju (takrat, ko je pri nas poletje) -- takrat je tam vec turistov
in domacini, ki od turizma zivijo, so morebiti pod manjsim pritiskom.
Konec koncev pa je bilo najino letosnje popotovanje odlicna
pustolovscina in enotna sva si, da bi jo bilo kljub vsemu skoda
zamuditi.

Fotke so pa na: http://picasaweb.google.co.uk/mgrcar/MalaysiaIndonesia2007
:-)

Lep pozdrav iz Kranja,
Miha in Tanja