Pulau Giam

[Miha Grcar]

Zivjo!

Tokrat o majhnem rajskem otocku in o poti v Cameron Highlands...

(petek, 14. 12.)
Pulau Giam je zelo majhen otocek nedalec od Pulau Pangkor (razdaljo bi
se dalo tudi preplavati), vendar sva opazila kar nekaj velikih
prednosti: na Giam pride le malo ljudi, na njem ni nobenih hotelov ali
his (tako da ni potrebe po kanalizaciji), plaza (ena in edina) pa je
naravnost fantasticna. Na sredini otocka je zaplata dzungle, iz
visokih krosenj pa se oglasajo kljunorozci. Domacinke so z bliznjih
skal nabirale skoljke. Nekaj muslimanskih druzin se je namakalo v
morju. Muslimani se kopajo obleceni; zenske so vselej zavite v rute.
Tanja pa v bikinkah ;-) ... Skozi oblake je celo posijalo sonce in
naslednjih nekaj trenutkov sva prezivela v popolni razglednici :-)
Ko sva zapuscala otocek -- vracala sva se na Pangkor na kosilo -- se
je ze posteno pooblacilo. Celo popoldne je dezevalo, kar je prekrizalo
najine nacrte, da se po kosilu z opremo za dihalkanje vrneva na Giam.
Mene je porazil jetlag in sem zaspal, Tanja pa se je kratkocasila z
branjem.
(sobota, 15. 12.)
Takoj po zajtrku sva se odpravila nazaj proti celini. Na poti se nama
je pridruzil Tomi, prijazen popotnik iz Muenchna. Voznja do Lumuta je
hitro minila, saj smo celo pot klepetali. V Lumutu je najprej
izgledalo, da so vse karte za Ipoh ze razprodane, potem pa se je tik
pred odhodom cudezno pojavilo se nekaj kart in z razmajanim lokalnim
avtobusom smo se odpeljali v Ipoh. Ker nas avtobus ni bil vec pri
najboljsih moceh in ker smo naredili veliko postankov po vaseh med
potjo, smo v Ipoh prispeli z debelo uro zamude. Na sreco je imel
zamudo tudi avtobus za Tanah Rata, s katerim smo zato lahko takoj
nadaljevali naso pot v Cameron Highlands.
V Tanah Rata smo prispeli proti veceru in skupaj s Tomijem smo jedli v
lokalni indijski restavraciji. Hrano so nam servirali na palmov list,
kar je bilo sicer posreceno, vendar kupcki hrane, ki so jih nato
nametali na list, niso ponujali pretiranega uzitka: bili so neokusni,
prezacinjeni in razkuhani. V Maleziji je opaziti tri povsem razlicne
kulture: malezijsko, kitajsko in indijsko. Slednja je v Tanah Rata se
posebej izrazita, saj so Indijci sem prisli ze s prvimi sadikami
cajevca kot poceni delovna sila. (Na zalost se nama Indijci zdijo
dokaj neprijetni ljudje in Indijo sva ze crtala s seznama najinih
bodocih popotovanj.)

Naslednji dan sva sla na poldnevni izlet po okoliskih plantazah in
visavju. O cudovitem stiku s tamkajsnjim dezevnim pragozdom in o tem,
kako sva v zelo kratkem casu premagala zelo veliko razdaljo vse do
Yogyakarte, od koder vam piseva, pa prihodnjic.

Do takrat pa -- vroc "zimski" pozdrav,
Miha & Tanja :-)