Miha Grcar
unread,Dec 31, 2007, 6:56:04 AM12/31/07Sign in to reply to author
Sign in to forward
You do not have permission to delete messages in this group
Either email addresses are anonymous for this group or you need the view member email addresses permission to view the original message
to Indonezija 2007
Zivjo!
Dolgujeva vam ze kar veliko zgodb, med drugim:
- kako sva obcudovala razgled na ognjenik Bromo, kako so nas pustili
na cedilu, ko smo pripotovali v pristanisce na Javi, in kako smo se
skoraj zaleteli na poti v Denpasar
- kako sva v Sanurju uzivala na plazi in v menjalnici zasacila
prevaranta
- kako sva po razburkanem morju v hudih mukah prispela na Gilije, tam
naredila vsak po dva potopa in prestala neurja, ki so na Javi rusila
infrastrukturo in zahtevala celo smrtne zrtve
- kako sva na Lomboku kupovala letalski karti in menjala dolarje iz
serije '96, ki jih na Baliju nocejo vzeti
...vendar vam bova danes pisala o necem, kar je vsaj priblizno up-to-
date.
(27.12.) Ob osmih zjutraj naju je Mr. Dollar s svojim konjickom
pripeljal v otosko pristanisce (na otocku Gili Air), od koder smo kaj
kmalu krenili proti Lomboku. Pihal je veter in zaradi valov smo imeli
velike tezave pri izkrcavanju v lomboskem pristaniscu. Proti Lembarju
smo krenili brez vecjih tezav; za naju so poskrbeli fantje, ki sva jih
poznala ze od najinega prvega "izleta" na Lombok. V Lembarju smo se
dokaj kmalu vkrcali na trajekt, ki pa zal se dolgo ni izplul.
Nadlegovali so nas prodajalci tega in onega -- od folklore do instant
juhic. Prvo uro je bilo se zanimivo, drugo uro pa je postalo ze mocno
utrujajoce. Sicer pa je bila plovba do Padangbaja mirna -- se tako
veliki valovi niso mogli zazibati tezkega trajekta.
V Padangbaju sva ugotovila, da so naju zopet nateg*ili, ko so nama
prodali karti za Seminyak -- minibusi so vozili le v Kuto in Sanur.
Ker sva bila ze mocno utrujeno in se nama ni vec dalo ubadati z
lokalnimi "biznismeni", sva se odpeljala v Kuto in od tam najela
taksi, ki naju je odpeljal do hotela v Seminyak. Ker je bilo v sobi
soparno in vlazno, stropni ventilator pa je zmogel celo dva obrata na
minuto, sva se preselila v drazjo sobo (~20 EUR / noc), ki pa je bila
precej boljsa, s klimatsko napravo in posreceno kopalnico brez zadnje
stene, tako da sva se lahko vsaj naspala in umila.
(28.12.) Danes sva imela ze drugi soncen dan :-) Na zalost sva dve uri
in pol zapravila na predstavitvi nekaksnega sistema casovnega zakupa.
Ko sva se sprehajala ob obali, naju je ustavil turisticni delavec in
nama natvezil, da je Bali po teroristicnih napadih v 2002 in 2005 zelo
slabo obiskan in zato hoteli, agencije in drzava izvajajo akcijo, v
kateri nakljucnemu turistu podarijo nagrado (Tanja naj bi zadela denar
za nakupovanje, tedensko nastanitev v hotelu s 5* za dve osebi ali
prenosnik, jaz pa naj bi imel pravico izbrati med majico, cepico in
soncnimi ocali) v zameno za 60 minut njegovega casa, v katerem se
udelezi predstavitve Balija in njegove turisticne ponudbe. S Tanjo
naju je zanimalo, za kaj gre, zato sva pristala, da si ogledava
"razstavo". Med potjo so nama povedali, da se kvalificirava le, ce sva
porocena, polno zaposlena in na Baliju ze vec kot 14 dni nastanjena v
hotelu, ki ima restavracijo in bazen. Ko sva jim povedala, da ima
najin "hotel" komajda toplo vodo, so naju navidezno premestili v hotel
Melasti (v sobo 316) :-)
Namesto na razstavo za promocijo Balija so naju pripeljali v veliko
pisarno, kjer je pescica angleskih promotorjev iskala investitorje za
nek resort na Baliju. V zameno za investicijo so ponujali tocke, ki se
jih da unovciti v stevilnih hotelih po svetu. Ideja je v tem, da
investitor zakupi sobo v nekem hotelu na Baliju in jo nato lahko
izmenja z nekom, ki je zakupil sobo v, recimo, New Yorku.
Naju je zadeva zabavala predvsem zaradi tega, ker sva se morala
pretvarjati, da sva bogata dolgocasna turista, ki rada zdita po dragih
hotelih. Ko se je vse skupaj ze nesramno zavleklo, sva se pritozila,
da nama jemljejo sonce in izkoristila brezplacen prevoz nazaj v
Seminyak. Tanja je seveda "zadela" bivanje v hotelu, jaz pa sem dobil
majico, ker jih je baje zmanjkalo soncnih ocal in cepic. Bedniki! ;-)
V Seminyaku sva menjala denar. Tip za pultom se naju je odlocil
pretentati na isti nacin kot tisti v Sanurju. Ker sva trik ze poznala,
ni imel druge, kot da posteno placa najine dolarje, pa ceprav so bili
iz serije '96 :-)
Proti veceru sva najela lezalnik na plazi in pocakala, da sonce zaide.
Ce odstejem vse smeti, neprijetne turiste in se bolj neprijetne
domacine, je bilo najino vecerno polezavanje na plazi prav prijetno.
Ponoci je neusmiljeno dezevalo. Pihal je mocan veter, ki je odkrival
strehe.
Seminyak, Legian in Kuta so kot tumor, ki je Baliju zrastel na zahodni
obali. Plaze so zlorabljene do te mere, da bi se pri nas kvalificirale
ze za smetisca. Voda je umazana, v njej plava na tisoce plasticnih
vreck in ovitkov, najdejo se tudi plocevinke in steklenice. Na stotine
turistov se "veselo" kopa v svinjariji, ki so jo se kako drago placali
pri svoji turisticni agenciji.
Midva sva se odlocila, da se za preostanek najinih pocitnic zateceva v
bolj prikupen Sanur na vzhodni obali...
Zdaj uzivava soncek na prekrasnih plazah v Sanurju :-) Sanur se
pripravlja na praznovanje Novega leta, ki bo tukaj nastopilo 7 ur prej
kot pri vas (midva bova zatorej nazdravila dvakrat ;-)). Naj se
izkoristiva to porocilo, da vam vsem skupaj vosciva...
***** SRECNO NOVO LETO 2008 !!! *****
Lepo praznujte,
Miha & Tanja