Cameron Highlands in Yogya
2 views
Skip to first unread message
Miha Grcar
Dec 22, 2007, 7:01:45 AM12/22/07
to Indonezija 2007
Zivjo!
Zdaj se ze namakava na Baliju, torej sva z najinim potopisom ze v
precejsnjem zaostanku :-/ Razlog za to je predvsem divji tempo, ki sva
ga imela vse do zdaj. Sva v redu, le nekoliko sva (bila) prehlajena in
utrujena. Preden zacneva z danasnjim porocanjem, naj se na hitro
zahvaliva vsem, ki ste nama pisali iz daljne Slovenije :-) Cetudi je
na tej strani sveta zelo lepo, sva vselej vesela besed iz domacih
krajev. (Tanja: To si pa tko napisov, kt da bi Avseniki eno zapel.)
(nedelja, 16. 12.)
Danes sva sla s Tanjo na poldnevni izlet po okoliskem visavju.
Pridruzila se nama je se mlada danska druzinica z 2-letno puncko, ki
je bila neverjetno dobrovoljna. Nas vodic je bil nekoliko preresen
Indijec, ki pa nam je postregel z veliko zanimivimi informacijami.
Najprej smo se ustavili ob nasadu cajevcev, ki so jih zasadili ze leta
1929. Sprva so na plantazah delali Indijci, nato pa so jih zamenjali
cenejsi delavci iz Bangladesa in Indonezije. V CH proizvajajo predvsem
crni caj, saj vremenske razmere ne dopuscajo susenja zelenega caja, ki
se ga sicer prideluje iz iste rastline. Cajevec je v resnici drevo, a
ga rezejo tako pogosto (enkrat mesecno), da ohranja velikost in obliko
grma.
Nasa naslednja postaja je bil Gunung Berinchang -- najvisji vrh v CH
(2031 m). Z razglednega stolpa naj bi bil od tu lep razgled na hribe,
pokrite z nasadi, vendar je bilo tik pod nami zal vse v oblakih. Poleg
razglednega stolpa stoji ograjeno gospodarsko poslopje -- verjetno
tovarna caja. Tamkajsnje luci so ponoci privabile zuzelke iz dezevnega
pragozda, ki pokriva pobocja. Eden od delavcev je prinesel hrosca
rogaca (podoben evropskemu, nekoliko vecji, svetlejsi in z daljsimi
"rogovi"), na zicnati ograji pa je spal japonski prelec. Prelci so
veliki nocni metulji in neogreti in zaspani ne morejo leteli, zato sem
lahko brez tezav naredil nekaj lepih fotografij. Pod lucjo sem nato
opazil se enega prelca. Vodic mi ga je prinesel izza ograje. Bil je
zelo lep, cez krila pa je moral imeti kaksnih 18 centimetrov.
Nas izlet se je nadaljeval s sprehodom po pragozdu. Vodic nam je
pokazal nekaj zdravilnih rastlin in nam razlozil njihovo uporabo in
ucinke. Vonjali smo liste divjega ingverja in rastline, iz katere
delajo tigrovo mast, ter spoznali zelisca proti glavobolu, zastrupitvi
in vnetju grla. Na cetudi kratkem sprehodu naju je dzungla navdusila s
svojim neverjetno gostim rastjem, pokritim z mahom, in stevilnimi
casastimi muholovkami. Hlad, blato in mokrota so zacuda pozitivno
prispevali k vzdusju.
Carobnemu stiku z dzunglo je sledil obisk tovarne caja. Ogledali smo
si celoten postopek predelave: mletje, fermentiranje, susenje in
sortiranje listov, potem pa smo se seveda pomudili se v trgovini :-)
Zadnja postaja izleta je bila hisa metuljev, kjer sva s Tanjo
pestovala ogromnega hrosca nosorozca (http://farm2.static.flickr.com/
1383/1258053549_d5f051b456_m.jpg) in obcudovala stevilne tropske
metulje, ki pa jih je veliko lepse videti na prostosti kot pa v
ujetnistvu.
Ko smo se vrnili v Tanah Rata, sva takoj sedla na avtobus za Kualo
Lumpur. Ceprav so naju dostavili na napacno avtobusmo postajo, sva se
ze spoznala na javni prevoz in kaj kmalu prisla do ulice, kjer je bilo
veliko poceni prenocisc. Zadovoljila sva se kar s prvim, ki sva ga
nasla. Najina soba je bila 2 x 2 zabojnik s klimatsko napravo, brez
oken. Jaz v tisti luknji nisem mogel spati, zato sem se ze ob dveh
zjutraj preselil v "recepcijo". Takrat sem dobil idejo, da bi z
letalisca v Jakarti nemudoma letela naprej v Yogyakarto. Jakarta
namrec slovi kot "velik durian" in kot taka nama ni prevec privlacna.
Zjutraj sva preko spleta kupila letalski karti za Yogyo pri lokalni
nizkocenovni letalski druzbi Adam Air. Za karti sva odstela priblizno
60 evrov. Avtobusni prevoz bi naju stal, skupaj s prenociscem v
Jakarti, le pol manj, vzel pa bi nama 12 ur pocitnic :-/
(ponedeljek, 17. 12.)
Se tisti dan sva iz Kuale Lumpur odletela v Jakarto in od tam takoj v
Yogyo (tj. Yogyakarto), ki se nahaja priblizno na polovici otoka Java.
To potovanje je bilo rahlo naporno -- se posebej zame, ker sem bil
mocno prehlajen in nenaspan. V Yogyi sva sedla v taksi in se odpeljala
do hostla Losmen Setia Kawan (hostel z izrazitim karakterjem, saj je
vsaka soba unikatno poslikana), ki pa je bil zal poln. Eden od
"agentov" na ulici nama je pomagal najti drugo prenocisce; zacuda nama
svoje "storitve" ni zaracunal. Yogya je bila najin servisni postanek:
naspala sva se, dala oprati umazano perilo, dobro sva jedla (v
restavraciji Bedhot Resto) in prenesla fotografije s spominskih kartic
na zgoscenke. Rezervirala sva tudi prenocisca na Baliju in otocku Gili
Air (po telefonu, elektronske poste nihce ne prebira).
(torek, 18. 12.)
V torek sva si ogledala dobro uro voznje oddaljeni Borobudur, vendar
je na zalost dezevalo, kar je kazilo sicer impresiven kompleks
budisticnih stup.
V sredo zjutraj sva krenila na naporno in rahlo nevarno avanturo do
ognjenika Gunung Bromo. Ta pot se je v cetrtek ponoci koncala v
Sanurju na Baliju. Vendar to je ze zgodba za drugic ;-)
Do takrat pa -- selamat tinggal,
Miha & Tanja :-)
Zdaj se ze namakava na Baliju, torej sva z najinim potopisom ze v
precejsnjem zaostanku :-/ Razlog za to je predvsem divji tempo, ki sva
ga imela vse do zdaj. Sva v redu, le nekoliko sva (bila) prehlajena in
utrujena. Preden zacneva z danasnjim porocanjem, naj se na hitro
zahvaliva vsem, ki ste nama pisali iz daljne Slovenije :-) Cetudi je
na tej strani sveta zelo lepo, sva vselej vesela besed iz domacih
krajev. (Tanja: To si pa tko napisov, kt da bi Avseniki eno zapel.)
(nedelja, 16. 12.)
Danes sva sla s Tanjo na poldnevni izlet po okoliskem visavju.
Pridruzila se nama je se mlada danska druzinica z 2-letno puncko, ki
je bila neverjetno dobrovoljna. Nas vodic je bil nekoliko preresen
Indijec, ki pa nam je postregel z veliko zanimivimi informacijami.
Najprej smo se ustavili ob nasadu cajevcev, ki so jih zasadili ze leta
1929. Sprva so na plantazah delali Indijci, nato pa so jih zamenjali
cenejsi delavci iz Bangladesa in Indonezije. V CH proizvajajo predvsem
crni caj, saj vremenske razmere ne dopuscajo susenja zelenega caja, ki
se ga sicer prideluje iz iste rastline. Cajevec je v resnici drevo, a
ga rezejo tako pogosto (enkrat mesecno), da ohranja velikost in obliko
grma.
Nasa naslednja postaja je bil Gunung Berinchang -- najvisji vrh v CH
(2031 m). Z razglednega stolpa naj bi bil od tu lep razgled na hribe,
pokrite z nasadi, vendar je bilo tik pod nami zal vse v oblakih. Poleg
razglednega stolpa stoji ograjeno gospodarsko poslopje -- verjetno
tovarna caja. Tamkajsnje luci so ponoci privabile zuzelke iz dezevnega
pragozda, ki pokriva pobocja. Eden od delavcev je prinesel hrosca
rogaca (podoben evropskemu, nekoliko vecji, svetlejsi in z daljsimi
"rogovi"), na zicnati ograji pa je spal japonski prelec. Prelci so
veliki nocni metulji in neogreti in zaspani ne morejo leteli, zato sem
lahko brez tezav naredil nekaj lepih fotografij. Pod lucjo sem nato
opazil se enega prelca. Vodic mi ga je prinesel izza ograje. Bil je
zelo lep, cez krila pa je moral imeti kaksnih 18 centimetrov.
Nas izlet se je nadaljeval s sprehodom po pragozdu. Vodic nam je
pokazal nekaj zdravilnih rastlin in nam razlozil njihovo uporabo in
ucinke. Vonjali smo liste divjega ingverja in rastline, iz katere
delajo tigrovo mast, ter spoznali zelisca proti glavobolu, zastrupitvi
in vnetju grla. Na cetudi kratkem sprehodu naju je dzungla navdusila s
svojim neverjetno gostim rastjem, pokritim z mahom, in stevilnimi
casastimi muholovkami. Hlad, blato in mokrota so zacuda pozitivno
prispevali k vzdusju.
Carobnemu stiku z dzunglo je sledil obisk tovarne caja. Ogledali smo
si celoten postopek predelave: mletje, fermentiranje, susenje in
sortiranje listov, potem pa smo se seveda pomudili se v trgovini :-)
Zadnja postaja izleta je bila hisa metuljev, kjer sva s Tanjo
pestovala ogromnega hrosca nosorozca (http://farm2.static.flickr.com/
1383/1258053549_d5f051b456_m.jpg) in obcudovala stevilne tropske
metulje, ki pa jih je veliko lepse videti na prostosti kot pa v
ujetnistvu.
Ko smo se vrnili v Tanah Rata, sva takoj sedla na avtobus za Kualo
Lumpur. Ceprav so naju dostavili na napacno avtobusmo postajo, sva se
ze spoznala na javni prevoz in kaj kmalu prisla do ulice, kjer je bilo
veliko poceni prenocisc. Zadovoljila sva se kar s prvim, ki sva ga
nasla. Najina soba je bila 2 x 2 zabojnik s klimatsko napravo, brez
oken. Jaz v tisti luknji nisem mogel spati, zato sem se ze ob dveh
zjutraj preselil v "recepcijo". Takrat sem dobil idejo, da bi z
letalisca v Jakarti nemudoma letela naprej v Yogyakarto. Jakarta
namrec slovi kot "velik durian" in kot taka nama ni prevec privlacna.
Zjutraj sva preko spleta kupila letalski karti za Yogyo pri lokalni
nizkocenovni letalski druzbi Adam Air. Za karti sva odstela priblizno
60 evrov. Avtobusni prevoz bi naju stal, skupaj s prenociscem v
Jakarti, le pol manj, vzel pa bi nama 12 ur pocitnic :-/
(ponedeljek, 17. 12.)
Se tisti dan sva iz Kuale Lumpur odletela v Jakarto in od tam takoj v
Yogyo (tj. Yogyakarto), ki se nahaja priblizno na polovici otoka Java.
To potovanje je bilo rahlo naporno -- se posebej zame, ker sem bil
mocno prehlajen in nenaspan. V Yogyi sva sedla v taksi in se odpeljala
do hostla Losmen Setia Kawan (hostel z izrazitim karakterjem, saj je
vsaka soba unikatno poslikana), ki pa je bil zal poln. Eden od
"agentov" na ulici nama je pomagal najti drugo prenocisce; zacuda nama
svoje "storitve" ni zaracunal. Yogya je bila najin servisni postanek:
naspala sva se, dala oprati umazano perilo, dobro sva jedla (v
restavraciji Bedhot Resto) in prenesla fotografije s spominskih kartic
na zgoscenke. Rezervirala sva tudi prenocisca na Baliju in otocku Gili
Air (po telefonu, elektronske poste nihce ne prebira).
(torek, 18. 12.)
V torek sva si ogledala dobro uro voznje oddaljeni Borobudur, vendar
je na zalost dezevalo, kar je kazilo sicer impresiven kompleks
budisticnih stup.
V sredo zjutraj sva krenila na naporno in rahlo nevarno avanturo do
ognjenika Gunung Bromo. Ta pot se je v cetrtek ponoci koncala v
Sanurju na Baliju. Vendar to je ze zgodba za drugic ;-)
Do takrat pa -- selamat tinggal,
Miha & Tanja :-)
Barbara Rovan
Dec 22, 2007, 10:06:19 AM12/22/07
to indonez...@googlegroups.com
WE WANT MORE!! WE WANT MORE!!
No pa še par novic klakele iz Slovenije. Hmmmmmmmmmmmmmmmmm........Mmmmm............ Mmmmmm....... Zgleda da ni nč novga.
Živ!
B
pestovala ogromnega hrosca nosorozca ( http://farm2.static.flickr.com/
Reply all
Reply to author
Forward
0 new messages