[Emil I Detektivi Knjiga Pdf 30 1
Sharif Garmon
Erich Kastner bio je jedan od najboljih i najcjenjenijih njemačkih pisaca za djecu. Autor je niza knjiga za djecu i mladež poput romana: Emil i detektivi, Tonček i Točkica, Leteći razred, Trojica u snijegu, Emil i tri blizanca, Konferencija životinja
Odrska detektivka Emil in detektivi je nastala po istoimenskemmladinskem romanu (1929) nemškega avtorja Ericha Kstnerja.Detektivska zgodba je nastala po pobudi Edite Jacobsohn, vdoveSiegfrieda Jacobshona, ki je izdajal revijo Die Weltbühne. Prvaizdaja knjige, z ilustracijami Walterja Trierja, je bila v Nemčijiprodana v več kot dveh milijonih izvodov in doslej prevedena vveč kot 60 jezikov. Gre za avtorjev prvi večji uspeh pa tudinjegovo edino predvojno delo, ki se je izognilo nacistični cenzuri.
Morda najbolj nenavadna poteza romana, vsaj v primerjavi s takratobstoječo otroško literaturo, je realistična prostorska in časovnaumestitev v sodobni Berlin, živahno in utripajoče velemesto, kinadomesti nejasno okolico, postavljeno v bodisi čarobno sedanjostbodisi daljno zgodovinsko preteklost.
Kästner je v svojih romanih pogosto tudiavtobiografski; tovrstni elementi se kažejo na več mestih in jihavtor nikoli ne skriva. Rad vstopa in nastopa v svojih zgodbah kotaktivni spremljevalec svojih junakov ali prvoosebni pripovedovalec,ki bralce ponekod tudi neposredno nagovarja. V Emiluin detektivih najdemo uvod, vkaterem pisatelj pojasni genezo knjige (v resnici je hotel napisatizgodbo o Peteršiljčici, pa se ni mogel spomniti, koliko nog imakit) in se kasneje kot novinar tudi pojavi v zgodbi.
Po uspehu romana je pisatelj leta 1934 napisal še drugi del zgodbe znaslovom Emil in trije dvojčki, kjer se prijatelji (dve letipo prvi dogodivščini) odpravijo na baltsko obalo. Delo delnotemelji na osebnih izkušnjah avtorja in njegovih idiličnihpočitnicah na obali tik preden je leta 1914 zbruhnila vojna. Drugaknjiga ni ponovila uspeha prve, kar gre v veliki meri pripisativzponu nacistov na oblast, ti so prepovedali objavljanje in prodajoKstnerjevih knjig (delo Emil in detektivi zaradipriljubljenosti nikoli ni bilo cenzurirano).
Emilain njegovo mamo začnemo spremljati v Neustadtu, kjer živita,zgodba se nadaljuje na vlaku in v Berlinu, glavnem mestu Nemčije.Neustadt je izmišljeno mesto, beseda v prevodu pomeni Novo mesto.Pisatelj Erich Kästner se je rodil v Dresdnu, odraščal je vpredelu mesta, ki se je imenoval Neustadt.
Emiloveizkušnje v Neustadtu so omejene na njegovo majhnost. Občutekomejitve se ponovno pojavi v železniškem vagonu, saj gre za zaprt,klavstrofobičen prostor, ki Emilu ne daje možnosti, da bi pobegnil človeku, zaradi katerega se počuti nelagodno. Ko odkrije, da mu jeukradel denar, se dobesedno in simbolično zbudi v novem okolju. VBerlinu se pojavi pogumnejši Emil, ki ga spodbuja moralno ogorčenje.
Zgodba je bila napisana leta 1929, dogaja se med obema vojnama. To je čas, ko so se države trudile omiliti krute posledice vojne, a se je na žalost ravno leta 1929 začela velika kriza, ki jo imenujemo tudi velika depresija. Zaradi nje je bilo zelo težko zaslužiti denar, veliko ljudi je izgubilo službe in živelo življenje v veliki revščini.
Tudi kostumografija in vizualna podoba predstave se oplajata v obdobju nastanka knjige. Tako je Emil oblečen v značilno nedeljsko obleko tistega časa, pa tudi preostali liki so oblečeni po takratni modi.
Med obema vojnama se je v Nemčiji krepila politična stranka Adolfa Hitlerja. Erich Kästner je v svojih delih zagovarjal pravičnost in človekoljubnost, zato so mu prepovedali objavljati, njegove knjige so celo zažigali. V časopisih je objavljal pod različnimi psevdonimi.
Emilovamama je težko zaslužila denar, ki ga je dala Emilu. Naroči mu,naj babici pove, da jima je šlo malo bolj na tesno zadnje mesece inda ji zato ni mogla nič poslati. Družbene razlike se vidijo žena železniški postaji. Bajsa in njen mož imata veliko kovčkov,potujeta v toplice, Emil potuje sam, saj si mama potovanja ne moreprivoščiti, ima le star oguljen kovček.
Takokot morata Emil in njegova mama paziti na to, da ne porabita preveč,je tudi med nami veliko ljudi, ki težko živijo. Šole imajošolske sklade, da bi tisti učenci, ki nimajo denarja, lahkoodšli na kulturne, naravoslovne in športne dni, na izlete intabore. Nihče si na izletih ne želi, da bi izstopal, da bisošolci opazili, da si ne more kupiti pijače, sladoleda.Emil pravi, da mu mama vedno da tolikodenarja, kolikor ga dobijo drugi sošolci, včasih celo več. AEmil zapravi le polovico in prinese preostanek denarja nazaj domov.
Emildobi za nagrado, ker je ujel roparja, tisoč mark. Ker z mamo nimataveliko denarja, je prav gotovo veliko reči, ki bi si jih želelimeti. A on ob tem, ko izve, koliko denarja bo dobil, ne pomisli nato, kaj si želi, pomisli le na to, da bi z njim tudi mami lahko omogočilprihod v Berlin.
Kose Emil pogovarja s Profesorjem, ga vpraša, ali imajo pri njem domaveliko denarja. Profesor mu odgovori, da o tem nikoli ne govorijo.Emil pravi: Po mojem ga imateveliko, če se o denarju malo pogovarjate.
Emilse v velikem mestu počuti izgubljenega. Ve, da je sam protiGrundeisu, ki z ukradenim denarjem mirno večerja. Ko spozna Gustavain njegove prijatelje, mu je takoj lažje. Če nas je več, smomočnejši, imamo več zamisli, kako bi akcijo izpeljali. Gustavse odloči, da bo Emilu pomagal, ker se mu zdi primer zanimiv. Nakoncu predstave se Emil prijateljem zahvali in jim prizna, da mu breznjih ne bi uspelo.
Pravijo, daje imel do svoje mame Kästner poseben odnos:v časopisih Leipziger inBerliner Zeit ji je vsakodnevno pisal zaupna pisma ali dopisnice.Tudi Emil je do svoje mame zelo pozoren in ljubeč.
Emil je ob smrti očeta prevzel odgovornost zamamo, pravi, da pride zvečer že ob sedmih domov, ker noče, dabi mama sama jedla večerjo. A ko se pogovarja s Profesorjem,poudari, da zato ni mamin sinček. Emil čuti odgovornost tudi dosvoje babice, saj ve, da jo mora
ob prihodu v Berlin obvestiti,da je z njim vse v redu.
Med pravilipisanja detektivskih zgodb so tudi, da mora imeti bralec enakemožnosti, da reši primer, kot jih ima detektiv, v zgodbi ne smemo najti nobenih nadnaravnihpojavov, zločinec mora biti omenjen že na začetku zgodbe,vendar tako, da ga bralec še ne odkrije in do rešitveprimera pride detektiv z razmišljanjem, ne le slučajno ali zaradisrečnega naključja.
Razložite besednezveze: šlo nama je malo bolj na tesno, na tesnem sta z denarjem, vskladu z voznim redom, skrunitev spomenika, prilepiti eno okrogušes, ta spet filozofira, izropajte hladilnike, pol smo pa v riti,zašili ga bomo, spokajte domov, doma bo cela štala, obvladatisituacijo, vzeti pravico v svoje roke, pravici je zadoščeno.
Kaj bomo dali v kovček? Spomnimo se, kaj vse je vzel Emil napočitnice. Kaj pa bomo vzeli mi? Prvi učenec začne: V kovčekbom dal brisačo. Drugi učenec ponovi: V kovček bom dalbrisačo, barvice ... Vsak mora ponoviti vse besede in dodati svojobesedo, ki se začne na isti glas, kot se je začela prva beseda(bonbon, banana, britvica, bikini, bunda, berilo, boben ...).
Kaj bomo naročili v restavraciji? Spomnimo se, kaj je vrestavraciji naročil Grundeis. Še mi naročajmo. Prvi učeneczačne: Prinesite mi sok. Drugi nadaljuje: Prinesite mi sok, kruh... Koliko besed bomo znali ponoviti?
Emil prvičsam potuje tako daleč. Kdaj steprvič prespali brez staršev? Kdaj stese prvič peljali z vlakom? Stese že peljali z letalom? Kdaj steprvič videli morje? Kdaj stedobili prvo kolo? Napišimo svoje spomine na dogodke, ki stejih ohranili v spominu kot prveizkušnje nečesa zanimivega.
V skupinahnapišitedetektivsko zgodbo. Odločiti se morateza zaplet in razplet, vpletetelahko zanimive predmete in celo vohunsko preobleko. Vohunskopreobleko si je v predstavi nadel Gerold, ko je oblekel hotelskouniformo. Razpišitetudi nagrado za tistega, ki pomaga pri razkritju primera. Nepozabite na zlata pravila pisanja detektivskih zgodb.
Tridetektivke, ki se dogajajo v Berlinu, je napisal sodobni nemškipisatelj Andres Steinhöfel: Riko,Oskar in senčne prikazni, Riko, Oskar in zlomljeno srce ter Riko,Oskar in kamnita tatvina. Osrednjalika zgodb sta Riko in Oskar, eden preveč bister in drugi boljpočasen v dojemanju, oba pa tako drugačna od ostalih, da nimatapravih prijateljev. A skupaj razrešita veliko zapletenih primerov.Za mlajše bralce so primerne knjige o detektivu Kvjatkovskem(Jürgen Banscherus) in knjige iz zbirke Detektivskaagencija Lovro in Maja (MartinWidmark).
Film poknjigi Emil in detektivi soposneli že leta 1931, vendar Kästner ni bil zadovoljen sscenarijem. Leta 2001 so v Nemčiji posneli sodobno različico, film smo si lahko ogledali tudi v Sloveniji, a zgodba se zelo razlikuje od izvirnika. Tako Emil v filmu ne živi z mamo, ampak zbrezposelnim očetom.
Kateredetektivske filme poznate?Kdo so najbolj znani detektivi, ki jih lahko spremljatev televizijskih nadaljevankah? Televizijske serije o detektivskemporočniku Columbu, Sherlocku Holmesu, Miss Marple, inšpektorjuClouseauju in drugih poznajo tudi mnogi šolarji.
Emil i detektivi (nem. Emil und die Detektive) je roman za decu iz 1929. čija radnja je smeštena uglavnom u Berlinu,[1] nemačkog pisca Eriha Kestnera, i koju je ilustrovao Valter Trier. To je bio prvi veći uspeh Kastnera, jedino njegovo delo pre 1945. godine koje je izbeglo nacističku cenzuru. Knjiga je odmah postala popularna i originalna verzija je prodata u početnih dva miliona primeraka.[2] Prvi put objavljen na engleskom jeziku 1931,[3] nikada nije izašao iz štampe i preveden je na najmanje 59 jezika.[4]
Roman ostaje Kastnerovo najpoznatije delo. U poređenju sa postojećom dečjom književnošću u to vreme, njen najneobičniji aspekt bio je njen realističan ambijent u savremenom Berlinu u kojem žive neki prilično grubi likovi, a ne u sanitizovanom svetu fantazije; takođe da se uzdržalo od očiglednog moraliziranja, puštajući da dela likova govore sama za sebe. Emil je bilo prvo ime Kastnerovog oca.
795a8134c1