MILS NEWS 28/4/99
MILS
===========M A K - N E W S==================
================================================
28/04/1999 - M.I.L.S. (Skopje)
Contents:
1. MILS NEWS (English)
2. MILS VESTI (Makedonski)
-------------------------------------------------
MACEDONIAN INFORMATION AND LIAISON SERVICE
(M. I. L. S.)
`THE INDEPENDENT NEWS SERVICE
- ESTABLISHED IN AUGUST 1992"
----------------------------------------------------------
-----------------------------------------------------
The MILS - NEWS is a digest of the latest
developments in the Republic of Macedonia and
relevant current events in the Balkans and beyond.
It is published daily in English and Macedonian by
the M.I.L.S. (Macedonian Information and Liaison
Service). M.I.L.S. is a non-profit,
non-governmental service, and is a registered
international bureau of the Australian Macedonian
Society Inc. It is supported by the Ilinden
Foundation, and the Supporting Committee for
European Integration of Macedonia(SCEIM).
Copyright (c) 1999 MILS.
----------------------------------------------------------
----
MILS NEWS
Skopje, April 28 1999
KIRO GLIGOROV: MACEDONIA DESERVES BETTER TREATMENT
Everything Macedonia has done in its cooperation with NATO
related to the Kosovo crisis deserves better treatment and
a better place in the ranking in the Washington summit
communiqu‚, Macedonian chief of state Kiro Gligorov said
after returning from Washington. Gligorov reiterated his
emphasis, in all his meetings and talks, of Macedonia's
support for the policy of open doors for membership in the
Alliance, as adopted at the summit, but the communiqu‚
underestimates what Macedonia has done for the alliance
last year and this year. It is good, according to
Gligorov, that the document stipulates the Alliance would
cooperate equally with each candidate country to prepare
it for faster integration, and that no deadlines nor
prerequisites are set for the countries.
Welcoming the proposal for a sort of a Marshall Plan for
reconstruction of Southeastern Europe, President Gligorov
said that he had made himself clear in the meetings he had
with Javier Solana, Bill Clinton, Tony Blair, Petar
Stojanov, Costas Simitis, Jose Maria Aznar and Viktor
Klima, that false hopes and loose promises would not do
and that something concrete had to be done. Gligorov
pointed out his emphasis on Macedonia's contribution in
accepting the refugees and the need to aid the country
because it is in danger of being destabilized. The
Macedonian President also said he was promised by US
President Bill Clinton that he would do everything for the
refugees to return home. British Prime Minister Tony Blair
promised that third countries would accept more refugees
and humanitarian aid would be delivered to Macedonia.
At the end, Gligorov said that his warning given at the
meeting of the National Security Council that a state of
imminent threat of war should be declared in the country
had been misunderstood and construed to mean that "the
President wants to overthrow the Government Cabinet and
disregard Parliament". I said that this Government
Cabinet has full legitimacy, Gligorov told reporters at
the press conference yesterday.
NEW 10,000 NATO TROOPS IN MACEDONIA?
NATO OPENS OFFICIAL OFFICE IN SKOPJE MAY 3RD
BOMBS AND EXPLOSIONS IN SEVERAL CITIES IN THE COUNTRY
70,000 REFUGEES TO BE TRANSPORTED TO THIRD COUNTRIES SOON?
GEORGE ROBERTSON - MACEDONIA IS A STRONG ALLY
MACEDONIA STARTED THE POLITICAL DIALOGUE FOR ASSOCIATIVE
MEMBERSHIP IN THE EU
CROATIA ALSO CLOSED ITS DOORS TO LAMB AND AGRICULTURAL
PRODUCTS FROM MACEDONIA
LABOR UNION - CURRENT CRISIS WILL FINISH OFF THE METAL
INDUSTRY
"FENIMAK" EMPLOYEES ON STRIKE AGAIN
"RADE KONCHAR" OF SKOPJE OBTAINS ISO 9001 CERTIFICATE
MILS SUPPLEMENT
WE DID NOT ACHEVE SPECTACULAR RESULTS, BUT WE WERE NOT
WRITTEN OFF EITHER
"Dnevnik", April 27 1999
MILS VESTI
Skopje, 28 april 1999
KIRO GLIGOROV - MAKEDONIJA ZASLUZZUVA PODOBAR TRETMAN
Se ssto storila Makedonija vo sorabotkata so NATO vo vrska
so kosovskata kriza zasluzzuva podobar tretman i podbro
mesto vo rangiranjeto vo kominiketo od vassingtonskiot
samit, izjavi makedonskiot ssef na drzzavata, Kiro
Gligorov, po vrakjanjeto vo zemjata od Vassington.
Gligorov pritoa usste ednass istakna deka na site sredbi i
razgovori vo Vassington potenciral deka Makedonija e za
politikata na otvoreni vrati za zaclenuvanje vo Alijansata
koja e usvoena na samitot, no deka vo kominiketo e
napraveno nesoodvetno vrednuvanje na ona ssto Makedonija
go storila za Alijansata minatata godina i godinava. Vo
dokumentot na Alijansata, spored Gligorov e dobro ssto se
predviduva Alijansata podednakvo i zasileno da sorabotuva
so sekoja zemja-kandidat za nejzinata podgotovka za pobrza
integracija i ssto ne se precizirani rokovi, nitu uslovi
ssto oddelni zemji treba da gi ispolnat za da bidat
povikani za zacclenuvanje vo NATO.
Pozdravuvajki go predlogot za eden vid na Marssalov plan
za obnova na Jugoistoccna Evropa, pretsedatelot Gligorov
vccera informirasse i oti na bilateralnite sredbi ssto vo
Vassington gi imal so Havier Solana, Bil Klinton, Toni
Bler, Petar Stojanov, Kostas Simitis, Hoze Marija Aznar i
Viktor Klima, bil deciden deka lazznite nadezzi i lesnite
vetuvanjavo Makedonija vekje nema da minat, tuku deka kje
mora da se pravi nessto drugo, konkretno. Gligorov
potencirasse i deka vo site razgovori bil naglasen
pridonesot na Makedonija vo zgrizzuvanjeto na begalcite i
potencirana potrebata da i se pomogne na zemjata poradi
opasnosta od nejzinata destabilizacija. Makedonskiot
pretsedatel istakna i deka dobil vetuvanje od
amerikanskiot pretsedatel, Bil Klinton deka kje se stori
se begalcite da se vratat na Kosovo. Od strana na
britanskiot premier, Toni Bler, pak bilo dadeno vetuvanje
deka begalcite prviccno kje bidat prifateni od treti
zemji, a na Makedonija kje i se dostavi potrebnata
humanitarna pomoss.
Na krajot Gligorov izjavi i deka negovoto predupreduvanje
na sostanokot na Sovetot za nacionalna bezbednost deka vo
zemjava treba da se proglasi sostojba na neposredna voena
opasnsot bilo losso razbrano, so plasiranje na tezata deka
`pretsedatelot saka da ja sobori Vladata ili da ne go
poccituva Parlamentot'. Na vtoriot sostanok na Soetot
rekov deka ovaa Vlada ima poln legitimitet, izjavi
Gligorov na vccerassnata pres konferencija..
NOVI 10.000 NATO-VOJNICI VO MAKEDONIJA ?
Grcckata drzzavna novinska agencija MPA vccera javila deka
vo slednive nekolku dena preku Solun vo Makedonija kje
stasaat povekje od 10.000 vojnici od NATO od Velika
Britanija, Francija, Germanija, Kanada i Italija. Kako
ssto prenesuva `Makfaks' MPA go naela tvrdenjeto deka so
ova bi trebalo da bidat isponeti prvobitnite planovi NATO
da stacionira 28.000 vojnici vo Makedonija.
Ovaa vest vccera besse demantirana od portparolot na NATO-
silite vo makedonija, Erik Munjo, so obrazlozzenie deka vo
zemjava se occekuva pristignuvanje samo na 3.000 novi
NATO-vojnici.
Vo momentov NATO vo Makedonija ima stacionirano 13.000
vojnici, a brojkata treba da dojde do 16.000, kolku ssto
spored pretstavnicite na Alijansata prethodno e dogovoreno
so makedonskite vlasti.
`Dnevnik' inaku pissuva deka po izjavata na komandantot na
NATO za Evropa, Vesli Klark, deka kopnenata operacija
proitv SRJ e izvesna, vo Makeodnija se zasiluvaat
somnevanjata deka trupanjeto na novi sili na Alijansata vo
zemjava prakticcno znacci podgotovka za taa operacija.
Ovoj vesnik pritoa istaknuva i deka e mozzno Makedonija i
NATO da zapoccnat pregovori vo Brisel za dopolnitelno
rasporeduvanje na NATO silite o zemjava, a vo prilog na
ova govorat najavite deka Germancite sakaat da se zasilat
so usste 2.000 vojnici, a Amerikancite so usste 4.000
marinci koi sega se rasporedeni nekade vo Severna Grcija.
NA TRETI MAJ NATO OTVORA OFICIJALNA KANCELARIJA VO SKOPJE
Na treti maj NATO kje otvori svoja oficijalna kancelarija
vo Skopje, doznava MIA. Spored ovaa agencija zasega se
usste ne e poznato dali liceto koje kje bide na ccelo na
kancelarijata kje bide na nivo na ambasador ili specijalen
pratenik.
BOMBI I EKSPLOZII NIZ POVEKJE GRADOVI VO ZEMJAVA
Pred kasarnata vo Kumanovo vo koja se smesteni vojnicite
na NATO zavcceraveccer odeknale dve eksplozii, od koi
osven ssto predizvikale voznemirenost nemalo zzrtvi,
povredeni, nitu materijalna ssteta. Kako ssto prenesuva
Makedonskoto Radio, portparolot na NATO vo Makedonija,
Erik Munjo izjavil deka eksploziite poteknuvaat od dve
raccno izraboteni eksplozivni napravi koi bile frleni od
vozilo ssto se dvizzelo pokraj vlezot na kasarnata. Za
sluccajot e izvestena makedonskata policija i istragata
kje bide vo nejzin domen, izjavil Munjo.
Makedonskite mediumi inaku iznesoa informacii deka vccera
dve silni eksplozii se slussnale vo blizina na Makedonski
Brod, no nadlezznite na NATO-silite vo Makedonija izjavile
deka nissto ne znaat za toa. Istoto e kazzano i za silnata
eksplozija koja vccera okolu pladne se slusnala vo Skopje
i okolijata i koja predizvikala voznemirenost kaj
gragjanite.
NASKORO VO TRETI ZEMJI KJE SE TRANSPORTIRAAT 70.000
BEGALCI ?
Vo Makeodnija dnevno vleguvaat dve do tri iljadi begalci
od Kosovo, otprilika ist tolkav broj ostanuvaat da ccekaat
na granicata, a preku vozdussniot most vo drugi zemji
zaminuva nekolkukratno pomal broj lica. Vo begalskite
kampovi vo Makedonija vekje nekolku dena so tesska maka
se naogja mesto povekje za smestuvanje, a makedonskata
Vlada nema namera da gradi novi kampovi. UNCHR pak bara
izgradba na novi tri kampa, dodeka zasega ostanuva samo
najavata deka vozdussniot most za prefrlanje na begalcite
vo drugi zemji bi trebalo pointenzivno da profunkcionira.
Vo Makedonija spored makedonskoto Ministerstvo za
vnatressni raboti dosega vlegle 183.800 evidentirani
begalci od koi 68. 900 se vo kampovite, a ostanatite vo
semejstva. Za drugi zemji pak spored MVR zaminale okolu
27.000 lica. Ovie podatoci se razlikuvaat od onie na UNCHR
spored koj
vo Makedonija vlegle okolu 173.000 begalci, od koi 58.200
lica se vo kampovite, a 78.600 vo semejstva, dodeka vo
drugi zemji zaminale 36.500 lica
Vaka otprilika bi mozzela da se opisse konkretnava
situacija vo Makedonija vo pogled na prilivot,
smestuvanjeto i zgrizzuvanjeto na begalcite od Kosovo. Ona
ssto demne vo vozduhot e opasnosta deka na preminot Blace
povtorno mozze da se slucci situacijata od pocetokot na
vojnata vo SRJ - begalcite da pristignuvaat i ponatamu vo
golemi branovi, a bidejkji nema kade da se smestat da
ostanat da ccekaat so denovi na granicata.
Zrak na nadezz sepak vccera vnese izjavata na portparolot
na UNCHR, Ron Redmond, spored kogo kapacitetite za priem
na begalcite vo Makedonija se iscrpeni, poradi ssto so
vozdussniot most vo treti zemji dnevno kje se prefrlaat
okolu dve iljadi lica dnevno, odnosno naskoro da bidat
transportirani okolu 70.000 begalci. Za segassnata
sostojba so zgrizzuvanjeto na begalcite vo Makedonija,
Redmond inaku izjavi deka e mnogu tesska, no deka e
podobro tie da spijat i na zemja i pod vedro nebo odossto
da bidat ostaveni na rizikot vo zonata na voenite
zlostrostva.
DZORDZ ROBERTSON - MAKEDONIJA E SILEN SOJUZNIK
Vo sabota vo Makedonija kje prestojuva francuskiot
premier, Lajonel Zzospen pri ssto so makedonskite vlasti
kje gi razgleda prassanjata povrzani so begalcite i kje gi
poseti francuiskite vojnici vo Kumanovo.
Britanskiot sekretar za odbrana, Dzordz Robertson, koj
isto taka nedelava kje gi poseti Makedonija i Albanija,
kako ssto prenesuva `Dnevnik' upatil vccera pofalni
zborovi za Makedonija ocenuvajkii deka e dokazzano oti taa
e silen sojuznik. `Makedonija ne e bogata zemja i premnogu
strada poradi etnicckite tenzii na Balkanot, no vo mnogu
nessta e del od nova Evropa', izjavil Robertson.
MAKEDONIJA GO ZAPOCCNA POLITICCKIOT DIJALOG ZA
ASOCIJATIVNO CCLENSTVO VO EU
Vo Luksemburg vccera zapocna politicckiot dijalog megju EU
i Makedonija za otpoccnuvanje na procesot za asocijativno
cclnestvo na Makedonija vo Unijata. Vo razgovorite so
pretstavnicite na EU, makedonskiot premier Ljubcco
Georgievski istaknal deka smeta oti ima mnogu argumenti za
integracija na Makedonija vo Unijata, a dogovorot za
asociranje kje se smeta za jasen politiccki signal i
podrsska za Makedonija.
Radio Dojcce Vele inaku vccera oceni deka ssansite na
Makedonija za aoscijativen status so EU se golemi, so
ogled na faktot ssto evropskite ministri za nadvoressni
raboti se raspolozzeni da ja podrzzat Makodnija na
nejziniot pat kon Unijata.
I HRVATSKA ZATVORENA ZAJAGNESSKOTO MESO I ZEMJODELSKITE
PROIZVODI OD MAKEDONIJA
Makedonija godinava nema da mozze da izveze 800 toni
jagnessko meso vo
Hrvatska iako toa besse najaveno na poccetokot na
godinava. Makedonskoto jagnessko meso kje mozze da se
uvezuva vo Hrvatska duri otkako EU kje ja ukine zabranata
ssto ja vovede za Makedonija 1996 godina poradi bolesta
ligavka i ssap kaj dobitokot. Ova, kako ssto prenesuva A-1
Televizijata e stavot na hrvatskata Vlada iznesen minatata
nedela na sednicata na messovitata makedonsko-hrvatska
komisija za sproveduvanje na Spogodbata za slobodna
trgovija megju dvete zemji. Najavata za uvoz na jagnessko
meso od pocetokot na godinava e napravena bidejkji
hrvatskata strana ne znaela deka se usste vazzi zabaranata
za uvoz od strana na EU, e istaknato na sredbata vo Zagreb
Na ovie razgovori makedonskata strana ne uspeala ni da
izdejstvuva Hrvatska da gi zgolemi kvotite za uvoz na
zemjodelski proizodi od Makedonija. Namesto oaa pomoss
koja od Hrvatska e pobarana poradi aktuelnata situacija
koja ja pritiska Makedonija, od hrvatska strana pak bilo
pobarano vo Makeodnija da bidat napraveni ostatpki vo
pogled na uvozot na nejzinite konditorski i mleccni
proizvodi. Makedonskata Vlada kako ssto e poznato
neodamna za ovie proizvodi vovede prelevmani za da go
zasstiti domasnsoto proizodstvo, a Hrvatska oceni deka so
ova nejzinite firmi vo golema merka kje bidat zagrozeni.
SINDIKAT - AKTUELNATA KRIZA KJE GO DOKRAJCCI METALSKIOT
KOMPLEKS
Materijalno-socijalnata polozzba na rabotnicite vo
metalurgijata, energetikata i rudarstvoto koi
pretstavuvaat stolb na makedonskoto stopanstvo i koi
obezbeduvaat golem del od devizniot priliv na zemjava, e
vo krajno tesska situacija, e istaknato na vccerasnata
sednica na sindikalnata organizacija na ova grankovo
zdruzzenie. Za ilustracija na katastrofalnata sostojba
dadeni se podatocite spored koi od ovie granki na
industrijata vo tekot na ovoj mesec 7.000 rabotnici se
isprateni na prinuden odmor, 6.000 rabotnici poslednata
plata ja primile vo dekemvri minatata godina, a 3.000 ne
ja dobile nitu nea. Vo isto reme na nad 10.000 rabotnici
ne im se plateni pridonesite za plata, pa tie ne mozzat da
ostvarat pravo na zdravstveno i penzisko osiguruvanje.
Spored pretstavnicite na Sindikatot, sostojbata vo ovie
granki koja i taka besse vlossena od embargoto protiv SRJ
voveden pred pet ssest godini, sega vekje stanuva
katastrofalna. Poradi aktuelnata situacija so vojnata vo
sosedstvoto masovno se otkazzuvaat dogovorite od strana na
stranskite partneri, obezbeduvanjeto na repromaterijalite
stanuva se potessko, isto kako i plasmanot na proizvodite
i transportot, ssto se zaedno vodi najccesto kon
zatvoranje na fabrikite. Poradi ova pretstavnicite na ovoj
grankov Sindikat pobaraa od Vladata i megjunarodnite
federacii na metalskite sindikati vo Brisel i Cirih da
donesat itni merki za prezzivuvanje na pretprijatijata vo
ovoj period. Megju baranjata sodrzzani se i onie
rabotnicite od ovie granki da imaat osigurena zdravstvena
zastita bez ogled na upalatata na pridonesite, minimum
materijalna i socijalna sigurnost preku isplata na
zagarantirana plata, prolongiranje na rokot za zatvoranje
na golemite zagubari i sliccno. Sindikatot vccera oceni i
deka dokolku pod itno ne se odrzzi sredba so
pretstavnicite na Vladata i Stopanskata komora i ne se
predlozzat konkretni merki, edinstven izlez kje bide
sstrajk i drugi formi na pritisok.
VRABOTENITE OD `FENIMAK' POVTORNO VO SSTRAJK
Rabonicite na kavadarecckiot kombinat za feronikel
`Fenimak' vccera zapocnaa da sstrajkuvaat pred Vladata
bidejki taa dosega ne odgovorila na nivnite baranja,
kombinatot da prodolzzi da raboti i za toa da se
obezbedat potrebnite energensi i repromaterijali.
Sstrajkuvaccite megju drugoto baraat i smena na
generalniot direktor,Georgi Milkov, revizija na negovoto
rabotenje i izbor na novi organi na upravuvanjeto so
kombinatot.
Od strana na pretstavnicite na Vladata za utre e najaven
sostanok so sstrajkuvaccite od `Fenimak' na koj usste
ednass bi trebalo da se razgledaat nekolkute predlog-
prgrami za tehnolosska revitalizacija i konsolidacija na
`Fenimak' koj se smeta za eden od najgolemite makedonski
zagubari. Vo ovoj kombinat inaku se sstrajkuvasse i pred
okolu dva meseci, no togass Vladata veti deka kje obezbedi
sredstva i uslovi za rabota na kombinatot se do
iznaogjanjeto na koneccnoto ressenie za negovoto
ponatamossno rentabilno rabotenje.
`RADE KONCCAR' OD SKOPJE SO SERTIFIKAT ISO 9.001
Pette proizvodni drusstva na `Rade Konccar - Aparatna
tehnika' od Skopje minatata nedela se zdobija so
sertifikatot ISO 9.001. Ovoj sertifikat so koj na `Rade
Konccar' mu se dava verifikacija oti negovite proizvodi se
rabotat spored zapadnoevrpskite standardi i kriteriumi go
izdade renmiranata germanska kukja TUV specijalizirana za
izdavanje na sertifikati i atesti za proizvodite. Kkao
sstoprenesuva `Veccer', so ova `Rade Konccar' se zdobi i
so pravoto na koristenje na znakot TUV na site proizvodi i
dokumenti ssto izleguvaat od fabrikata. Spored
rakovodstvoto na fabrikata, so zdobieniot znak za kvalitet
okolu 950-te vraboteni vo `Rade Konccar' kje mozzat
polesno svoite proizvodi (glavno elektriccni postrojki,
transformatori, alati i sliccno) da gi plasiraat na
zapadnoevropskite pazari, ssto vo aktuelnata situacija vo
koja se naogja makedonskoto stopanstvo e mnogu znaccajno.
(kraj)
mils vesti 28 april 99
----------------------------------------------------------
-----
MILS Macedonia:
----------------------------------------------------------
-----
Main Office:
Mr. Lazar Fotev, director
Mr. Ratko Trajkov, editor
Mr. Ognen Zografski, translator
Skopje, Macedonia
tel/fax: +389 91 223 - 319
bank acc.: 70810 2-00049-4
Investbanka AD Skopje, s.w.i.f.t. code INSBMK22
ACCOUNT CORESPONDENTS
----------------------------------------------------------
----
MILS International:
----------------------------------------------------------
----
Representative Offices:
Europe: London tel/fax: + 44 181-760 5037
North America: Toronto tel/fax: +1 416 - 291 6424
Australia: Adelaide tel/fax: +61 8 -8234 0954
+61 8 -8336 5326