MILS NEWS 16/04/99
MILS
===========M A K - N E W S==================
================================================
16/04/1999 - M.I.L.S. (Skopje)
Contents:
1. MILS NEWS (English)
2. MILS VESTI (Makedonski)
-------------------------------------------------
MACEDONIAN INFORMATION AND LIAISON SERVICE
(M. I. L. S.)
`THE INDEPENDENT NEWS SERVICE
- ESTABLISHED IN AUGUST 1992"
----------------------------------------------------------
-----------------------------------------------------
The MILS - NEWS is a digest of the latest
developments in the Republic of Macedonia and
relevant current events in the Balkans and beyond.
It is published daily in English and Macedonian by
the M.I.L.S. (Macedonian Information and Liaison
Service). M.I.L.S. is a non-profit,
non-governmental service, and is a registered
international bureau of the Australian Macedonian
Society Inc. It is supported by the Ilinden
Foundation, and the Supporting Committee for
European Integration of Macedonia(SCEIM).
Copyright (c) 1999 MILS.
----------------------------------------------------------
----
TRANSFER FUNDS TO MACEDONIA WITH WESTERN UNION !
An efficient, reliable, quick and secure way to
transfer cash funds to the Republic of Macedonia.
Funds received within minutes and paid out in DM
or US dollars only.
Undoubtedly the fastest and most reliable service
available, with 50,000 locations in 165 countries.
Offices also in Skopje, Resen and Bitola.
Telephone: Macedonia: 091 131-889; Germany: 0180 522 5822;
UK: 0800 833 833; France: (01) 4354 4612; Sweden: 020 741
742
Australia: 1-800-501-500; Canada: 1-800-235-0000;
USA: 1-800-325-6000 Switzerland: 0512 22 33 58;
Austria: 0660 8066
----------------------------------------------------------
------
MILS NEWS
Skopje, April 16 1999
CAMPS IN MACEDONIA FULL, REFUGEES WILL HAVE TO GO TO OTHER
COUNTRIES
New 4000 refugees entered Macedonia on Wednesday, and
almost that many more yesterday. More are expected to
arrive on buses and trains in the coming days. Macedonian
media observe that the wave of refugees is now mostly
directed at the Jazhince crossing near Tetovo, where a
line of vehicles with about 5000 refugees is waiting to
enter. Unlike Jazhince, there were less refugees at the
Blace crossing, and the reason for this is that Serb
police turned back a train and several buses. Serb police
often solicits bribes for passage to the Macedonian
border, confiscates vehicles and documents etc, and
sometimes blocks the convoys for no apparent reason, the
refugees say. According to them, the convoy on which
refugees are coming into Macedonia from Uroshevac is now
20 kilometers long, and various ways into the country are
sought. UNHCR spokeswoman Paula Ghedini said that if new
20,000 refugees come into Macedonia, they would have to be
transported to other countries as the camps in Macedonia
are full. The "air bridge" from Petrovec airport
continues, but the outflow (1500 refugees per day) is not
commensurate with the influx of new refugees and the
pressure felt from those already in the state. Germany and
Turkey are still the most popular destinations, and there
is less interest for going to other European countries. In
the meantime, Sweden and Austria announced they would
receive a large number of refugees - around 5000 each.
According to the Macedonian Foreign Ministry, Albania
announced it was ready to accept 100,000 Kosovo refugees
>from Macedonia, but it is now no longer interested, and
there is no interest among the refugees to go to Albania
either. UNHCR said 20,000 refugees have been sent to third
countries from Macedonia.
According to Macedonian Radio, there are about 130,000
refugees in Macedonia at the moment, 42,000 of which have
regulated their status as person under humanitarian care.
About 25,000 people stay at the Stenkovec transit camp,
and a few thousand are accommodated at the Radusha, Bojane
and Neprosteno camps each.
The Ministry of Health emphasizes that there is no
imminent threat of epidemic outbreaks, but that the
hygienic-sanitary regimes in the camps need to be
strengthened. This means more stable conditions for
eating, water supply and removal of liquid and solid
waste, as well as vaccination of the refugees. According
to the Ministry of Education, about 6000 children from
Kosovo age 6 to 14 have been registered so far, as have
300 high-school students. Most of them attend classes in
schools in Skopje, Tetovo, Gostivar and Debar. These
numbers pertain to refugee children accommodated in
private residences, not at camps and refugee centers.
BORIS TRAJKOVSKI: SADAKO OGATA PRESSURES OTHER COUNTRIES
NOT TO ACCEPT REFUGEES FROM MACEDONIA
KIRO GLIGOROV: GOVERNMENT ACCOMMODATED REFUGEES IN
FAMILIES UNDER PRESSURE FROM CERTAIN MINISTERS
CHANGES AT THE TOP OF THE MINISTRY OF DEFENSE
MACEDONIA WILL OPEN AN EMBASSY IN TAIWAN NEXT WEEK
NO DEVALUATION, EVERYTHING ELSE UNCERTAIN
GOVERNMENT WILL INSTITUTE COUNTERMEASURES AGAINST
SMUGGLING
GREEK NATIONAL BANK INTERESTED IN INVESTING IN STOPANSKA
BANKA
"BUY MACEDONIAN" CAMPAIGN BEGINS
MILS SUPPLEMENT
CAN KLA BECOME "ILA"?
"Nova Makedonija", April 15 1999
MILS VESTI
Skopje, 16 april 1999
KAMPOVITE VO MAKEDONIJA PREPOLNI, BEGALCITE KJE MORAAT DA
ODAT VO DRUGI ZEMJI
Zavccera vo Makedonija vlegle novi 4.000 begalci, a vccera
skoro ist broj, dodeka novi glavno so avtobusi i vozovi se
occekuva da pristignat vo narednite denovi. Kako ssto
zabelezzuvaat makedonskite mediumi, branot na begalcite
sega e prenaoseccen kon graniccniot premin Jazzince kaj
Tetovo, kade momentalno za vlez cceka kolona od vozila so
okolu 5.000 begalci. Za razlika od Jazzince, na preminot
Blace vccera imalo pomalku begalci od Kosovo, a priccinata
za ova, spored onie ssto uspeale da vlezat vo Makedonija,
e ssto srpskata policija vratila eden voz so begalci, kako
i nekolku avtobusi. Za da se pomine do makedonskata
granica, srpskata policija najccesto bara mito, gi odzema
vozilata i dokumentite i sliccno, no ponekogass i so
denovi drzzi blokirani koloni bez nikakva priccina,
raskazzuvaat begalcite. Spored niv kolonata vo koja
begalcite pristigaat vo Makedonija od Urossevac sega vekje
e dolga 20 kilometri, pri ssto se baraat razni naccini i
premini za vlez vo zemjata.
Okolu ovoj nov bran na begalci koj pristiga vo Makedonija,
vccera inaku se oglasi portparolot na UNCHR, Paula Gedini.
Spored Gedini, dokolku vo Makedonija pristignat novi
20.000 begalci od Kosovo, togass tie itno kje moraat da se
preselat vo drugi zemji, bidejkji kampovite vo Makedonija
se prepolni.
Od aerodromot Petrovec inaku prodolzzuva vozdussniot most
za prevoz na begalcite vo drugi zemji, no kako ssto se
procenuva odlivot (dnevno zaminuvat po okolu 1.500
begalci) ne e soodveten so prilivot na novite begalci i
pritisokot ssto se ccuvstvuva od onie koi se sega vekje vo
drzzavata. I ponatamu najgolem interes i upatuvanje na
begalcite postoi za Germanija i Turcija, a pomal broj se
upatuvaat i vo nekolku drugi evropski zemji. Vo megjuvreme
najaveno e deka pogolem broj na begalci, po okolu 5.000,
kje primat Ssvedska i Avstrija. Spored makedonskoto
Ministerstvo za vnatressni raboti, Albanija koja najavi
deka e spremna da primi i 100.000 kosovski begalci od
Makedonija, sega vekje ne e zainteresirana za ova, no i
kaj begalcite ne postoi nekoj pogolem interes za odenje vo
ovaa zemja. Visokiot komesarijat za begalci na ON (UNCHR)
pak soopssti deka vo Makedonija vo treti zemji dosega se
upateni okolu 20.000 kosovski begalci.
Vo Makedonija spored Makedonskoto Radio momentalno ima
okolu 130.000 begalci od Kosovo, od koi 42.000 se so
reguliran status na humanitarno zgrizzeni lica. Vo
tranzitniot centar Stenkovec momentalno prestojuvaat okolu
25.000 begalci, a vo prifatnite kampovi Radussa, Bojane i
Neprossteno se smesteni po nekolku iljadi.
Od Ministerstvoto za zdravstvo povtorno e istaknato deka
zasega nema opasnost od epidemii, no i deka treba da se
zajaknat aktivnostite za vospostauvanje bezbeden
sanitarno-higienski rezzim vo kampovite, ssto
pretpostavuva postabilno obezbeduvanje uslovi za ishrana,
vodosnabduvanje i otklonuvanje na cvrstite i teccnite
materii, kako i vakcinacija na begalcite.
Spored Ministerstvoto za obrazovanie vo Makedonija dosega
se evidentirani okolu 6.000 deca od Kosovo na vozrast od 6
do 14 godini i okolu 300 uccenici na srednosskolska
vozrast, a pogolemiot del od niv ja posetuvaat nastavata
vo osnovnite i srednite uccilissta vo Skopje, Tetovo,
Gostivar i Debar. Ovie brojki sepak se odnesuvaat za
decata na kosovskite begalci koi se smesteni vo privatni
kukji, a ne i na onie koi se naogjaat vo kampovite i
prifatnite centri.
BORIS TRAJKOVSKI - SADAKO OGATA VRSSI PRITISOK NA DRUGI
ZEMJI DA NE PRIFAKJAAT BEGALCI OD MAKEDONIJA
Spored zamenik-ministerot za nadvoressni raboti na
Makedonija, Boris Trajkovski, makedonskite vlasti nemaat
informacija za novi 50.000 begalci koi se dvizzat kon
Makedonija, no sepak kako preventiva e upaten apel do
maegjunarodnata zaednica i oddelni zemji, da gi ispolnat
svoite vetuvanja za priem na odredeni brojki na begalci od
zemjava. Makedonija spored Trajkovski ne mozze da vlijae
vrz prilivot na begalcite, bidejkji toa vo najgolema merka
zavisi od merkite ssto gi prevzema Milossevicc, no se
obiduva da vlijae na drugi zemji koi so priem na begalcite
koi vekje se vo zemjava kje oslobodat mesto za drugi.
Megjutoa, kako ssto istakna Trajkovski, visokiot komesar
na ON za begalci, Sadako Ogata, vrssela pritisok vrz nekoi
zemji koi izrazile podgotvenost da primat kosovski begalci
od Makedonija za da se otkazzat od toa. So ova Ogata ne
samo ssto i nassteti na Makedonija, no i doprinese
odredeni drzzavi i pokraj nivnata zzelba da prifatat
odreden broj na begalci da se predomislat, istakna
Trajkovski. Toj, kako ssto prenesuva A-1 Televizijata,
potencirasse i deka od makedonska strana sega se pravat
obidi za kontakt so Ogata, za da i se predocci deka taa
treba da ostane vo sferata na svoite ovlastuvanja i da se
grizzi za humanitarnata sostojba na begalcite, a
politicckite aspekti da im gi ostavi na politiccarite.
KIRO GLIGOROV - POD PRITISOK NA ODREDENI MINISTRI VLADATA
GI SMESTUVASSE BEGALCITE VO SEMEJSTVA
Republika Makedonija e gorda ssto se izdigna nad
balkanskot sindrom i ssto dosega uspea da ja zaccuva
sigurnosta na zemjava, kako vo ccuvstvitelnite
megjuetniccki odnosi vnatre, taka i vo odnosite so
sosedite, istakna makedonskiot ssef na drzzavata, Kiro
Gligorov, vo vccerassnoto obrakjanje vo Parlamentot.
Spored Gligorov, so blizinata na voenoto podraccje i
masovniot egzodus na Albancite od Kosovo nad Makedonija
seusste demne opasnosta od destablizacija. Bidejki vojnata
protiv SRJ ja vodi NATO, togass i tovarot ssto go
podnesuva Makedonija treba da se podeli, istakna Gligorov,
povtorno aktuelizirajkji ja idejata za voveduvanje na
koridor za begalcite. Gligorov potencirasse deka
mometalnata situacija ne mozze da se sproeduva so onaa
koga vo Makeodnija imasse okolu 80.000 bosanski begalci i
koga organizirano se upatuvale vo treti zemji. Kosovskite
begalci vo Makedonija dojdoa neplanirano, odednass i vo
ogromen broj, ssto e edna od otezznuvacckite okolnosti,
istakna Gligorov, upatuvajkji pritoa i kritiki do Vladata
koja pod pritisok na odredeni ministri gi smestuvasse
begalcite vo semejstva, namesto vo kampovi. Spored
Gligorov poradi ova sega ne e poznat toccniot broj na
begalcite vo Makedonija. Makedonskiot ssef na drzzavata
isto taka posocci i deka sostojbata so begalcite kje besse
mnogu poinakva dokolku na granicite se usste ostanesse
UNPREDEP, koj imasse definiran mandat svrzan so Makedonija
i odobren vo soglasnost so Belgrad, ssto ne e sluccaj so
NATO, ccii sili ednostavno cekaat da zaminat na Kosovo.
Gligorov vo svoeto obrakjanje inaku usste ednass ja povika
megjunarodnata zaednica da i pomogne na Makedonija, kako
vo kontekst na pomossta za begalcite i nivniot priem, taka
i so ekonomska pomoss zaradi sstetite ssto gi pretrpuva
Makedonija od vojnata vo SRJ. Iskazzuvajki nadezz za ssto
poskoro prekinuvanje na voenite dejstvija vo SRJ i
iznaogjanje na politiccko ressnie za Kosovo, Gligorov
istakna deka od interes na Makedonija i Balkanot e
celokupnata negova evropska integracija, vkluccuvajki ja
vo toj proces i SRJ.
SMENI VO VRVOT NA MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA
Mitre Arsovski i Nikola Kostovski, potsekretari vo
makedonskoto Minisetrstvo za odbrana, kako i Marija
Milossevska, direktorkata na Upravta za megjunarodna
sorabotka i naccalnikot na debarskata podraccna edinica na
MO, se smeneti na poslednata vladina sednica doznava
`Dnevnik'. Spored vesnikot, pricinite za smena na
potsekretarite Arsovski i Kostovski se nivnite napadi vrz
ministerot za odbrana Nikola Kljusev vo nedelnikot
`Fokus', kako i nekoi propusti vo mobiliziranjeto na
rezervniot sostav na ARM. Za ostanatite smeni ne se
naveduvaat priccinite, a isto taka ne se poznati ni
iminjata na novite imenuvani koi kje gi zavzemat nivnite
funkcii.
IDNATA NEDELA MAKEDONIJA KJE OTVORI AMBASADA VO TAJVAN
Makedonija idnata nedela kje otvori ambasada vo glavniot
grad na Republika Kina (Tajvan) Taj Pej, informirasse
vccera makedonskiot minister za nadvoressni raboti,
Aleksandar Dimitrov, po razgovorite so zamenikot-minister
za nadvoressni raboti na Tajvan, Dejvid Li. Kako ssto
istaknaa dvajcata sogovornici, posetata na tajvanskata
delegacija na Makedonija i pomossta ssto taa ja donese e
znak na golemoto prijatelstvo ssto tajvanskiot narod go
ccuvstvuva kon makedonskiot, a ima za cel i da se utvrdat
konkretnite vidovi za sorabotka, pred se stopanskata.
Megju drugoto, istaknato e i deka za intenziviranje na
sorabotkata kje pridonese i skoressnata poseta na
makedonskiot premier, Ljubcco Georgievski na Tajvan.
DEVALVACIJA KJE NEMA, OSTANATOTO VO SFERATA NA
PRETPOSTAVKI
Sspekulaciite deka naskoro kje usledi devalvacija na
denarot vccera gi demantirasse guernerot na Narodnata
banka na Makedonija, Ljube Trpevski, koj potencirasse deka
kursot na denarot kje ostane stabilen i kje ja zadrzzi
pozicijata na nominalno sidro i vo novata monetarna
politika ssto treba da se izgotvi so MMF. Guvernerot
Trpevski ova go izjavi obrakjajki im se na pratenicite vo
makedonskiot Parlament i povikuvajki gi da ja izglasaat
predlog-odlukata za celite i zadaccite na monetarnata
politika za godinava ssto vekje e utvrdena so MMF, iako
taa so aktuelanata situacija kje pretrpi znaccajni izmeni.
Sobraniskata verifikacija, spored Trpevski e potrebna za
da se obezbedi legitimitet na odlukite ssto kje gi
donesuva Centralnata banka, no i novite proekci ssto sega
povtorno kje se utrduvaat so MMF
Pratenicite, taka vccera gi usvoija utvrdenite proekcii na
NBM za monetarnata politika, iako ovie brojki spored
guernerot Trpevski sega vekje ne znaccat nissto.
VLADATA KJE VOVEDE I KONTRAMERKI ZA ZASSTITA OD SSVERCOT
Za vonrednite merki ssto za ublazuvanje na posledicite od
vojnata vo SRJ gi donese makedonskata Vlada (prelevmani,
dozvoli za uvoz i sliccno), vccera se oglasi makedonskiot
minister za trgovija, Nikola Gruevski. Spored nego tie
nema da doprinesat za zgolemuvanje na ssvercot i `sivata
ekonomija' kako ssto velat trgovcite bidejkji paralelno so
niv kje bidat doneseni drugi merki so koi kje se
destimulira nezakonskoto rabotenje vo drzzavata. Toj usste
ednass potencirasse deka za proizvodi ssto ne se
proizveduvaat vo Makedonija, Vladata kje vovede merki za
da bidat poskapi i pomalku se trossat so ssto kje se
zasstiti domassnoto proizvodstvo. Od druga strana, spored
Gruevski kje bidat vovedeni zajaknati kontroli, kako vo
vnatressniot promet, taka i na vlezot vo drzzavava, za da
ssvercot se svede na minimum. Isto taka do krajot na
godinava se occekuva da se donese i soodvetna regulativa
koja kje go regulira prassanjeto na dampingot.
Spored ministerot Gruevski makedonskoto stopanstvo so
godini bilo izlozzeno na nelojalna konkurencija i Vladata
mora da go zasstiti i voede trajni merki za da se sprecci
ova. Toj pritoa potencira deka deficitot od 600 milioni
dolari godissno e mnogu seriozen problem, pa zatoa kje
mora da se destimulira uvozot, no vo ramkite na
dozvolenoto vo megjunarodnata praktika. Ministerot
Gruevski, kako ssto prenesuva Makedonskoto Radio, megju
drugoto najavil i nakoi promeni vo dogovorite za slobodna
trgovija ssto Makedonija gi ima so povekje zemji od
poranessnata SFRJ, napomnuvajki deka kako ssto stoi vo
megjunarodnite propisi tie prethodno za toa kje bidat
izvesteni i konsultirani. Spored dosegassnite viduvanja,
od ovie zemji ne se occekuvaat nekoi poznaccajni reakcii
za najavenite izmeni vo dogovorite.
I GRCCKATA NACIONALNA BANKA VO TRKATA ZA VLEZ VO STOPANSKA
BANKA
Za investicionen vlez vo edna do dvete najgolemi banki vo
drzzavava, Stopanska banka od Skopje, seriozno e
zainteresirana grcckata Nacionalna banka, javuva A-1
Televizijata. So ovaa cel vccera so makedonskiot premier,
Ljubcco Georgievski se vodeni razgovori od strana na
grccka delegacija bankari, predvodena od zamenik-
guvernerot na Nacionalnata banka na Grcija, Nikolas
Karamazis. Od grccka strana pritoa bila izrazena
podgotvenost da se otkupi akcionerskiot kapital na
Stopanska banka od 51 do 67 nasto, kako i da se
investiraat 20 milioni dolari vo programata za
podobruvanje na infrastrukturata na Stopanska banka. Od
Grcckata nacionalna banka koja inaku raspolaga so kapital
od 45 milijardi dolari bil istaknat stavot deka so ovaa
investicija, odnosno vlez vo Stopanska banka megju drugoto
se planira da se podrzzat golemiot broj grccki investitori
vo Makedonija.
Grcckata nacionalna banka so ovoj predlog inaku vleguva vo
trkata za otkup na akcionerskiot kapital vo Stopanska
banka, vo koja pred okolu mesec i pol se vklucci Nova
ljubljanska banka od Slovenija.
Prethodno po dolgi pregovori od vlez vo Stopanska banka se
otkazza avstriskata Erste banka, objasnuvajkji go toa so
potrebata kapitalot sepak da go vlozzi vo proekti od
pobliskiot region na Avstrija.
START NA KAMPANJATA `KUPUVAJTE MAKEDONSKI PROIZVODI'
Vo skopskiot hotel `Kontinental' vccera se odrzza izlozzba
na makedonski proizvodi koja e vo ramkite na zapoccnatata
kampanja so naslov `Kupuvajte makedonski proizodi'.
Prezentacijata besse odrzzana vo organizacija na
Ambasadata na SAD vo Skopje, Amerikanskata agencija za
megjunaroden razvoj i Makedonskiot deloven centar, a
proizvodite ssto bea izlozzeni kako ssto e istaknato se
nameneti za stranskite nevladini organizacii, za vojnite
potrebi, za potrebite na begalcite i za NATO-vojnicite vo
Makedonija. Kampanjata isto taka se odnesuva i za
makedonskite gragjani.
Na prezentacijata od okolu 100 makedonski proizvoditeli
bea izlozzeni glavno prehrambeni proizvodi, kako i onie za
ssiroka potrossuvaccka. Kako ssto e zabelezzeno,
posetitelite - pretstavnici na skoro site nevladini,
humanitarni i drugi stranski organizacii vo zemjava,
ocenile deka i vo Makedonija postojat golem broj
kvalitetni proizvodi koi gi zadovoluvaat svetskite
standardi i mozzat da se kupat za zadovoluvanje na
potrebite pri prestojot vo zemjava. Isto taka oceneto e i
deka vo golema merka e ostavarena celta, na edno mesto da
se najdat proizvoditelite, prodavacite i kupuvaccite.
Spored zamenik-ministerot za nadvoressni raboti Boris
Trajkovski, kampanjata e zapocnata vo sklop na zalozzbata
na makedonskata Vlada pomossta na megjunarodnata zaednica
da se dava vo pari, a potrebnite proizodi da se kupuvaat
vo Makedonija, so ssto bi mu se pomognalo i na
makedonskoto stopanstvo.
(kraj)
mils vesti 16 april 99
----------------------------------------------------------
-----
MILS Macedonia:
----------------------------------------------------------
-----
Main Office:
Mr. Lazar Fotev, director
Mr. Ratko Trajkov, editor
Mr. Ognen Zografski, translator
Skopje, Macedonia
tel/fax: +389 91 223 - 319
bank acc.: 70810 2-00049-4
Investbanka AD Skopje, s.w.i.f.t. code INSBMK22
ACCOUNT CORESPONDENTS
----------------------------------------------------------
----
MILS International:
----------------------------------------------------------
----
Representative Offices:
Europe: London tel/fax: + 44 181-760 5037
North America: Toronto tel/fax: +1 416 - 291 6424
Australia: Adelaide tel/fax: +61 8 -8234 0954
+61 8 -8336 5326