Google Groups no longer supports new Usenet posts or subscriptions. Historical content remains viewable.
Dismiss

MLIS NEWS 22/04/99

2 views
Skip to first unread message

MILS

unread,
Apr 22, 1999, 3:00:00 AM4/22/99
to
==================================================
===========M A K - N E W S==================
================================================
22/04/1999 - M.I.L.S. (Skopje)

Contents:
1. MILS NEWS (English)
2. MILS VESTI (Makedonski)
-------------------------------------------------
MACEDONIAN INFORMATION AND LIAISON SERVICE
(M. I. L. S.)

`THE INDEPENDENT NEWS SERVICE
- ESTABLISHED IN AUGUST 1992"
----------------------------------------------------------
-----------------------------------------------------
The MILS - NEWS is a digest of the latest
developments in the Republic of Macedonia and
relevant current events in the Balkans and beyond.
It is published daily in English and Macedonian by
the M.I.L.S. (Macedonian Information and Liaison
Service). M.I.L.S. is a non-profit,
non-governmental service, and is a registered
international bureau of the Australian Macedonian
Society Inc. It is supported by the Ilinden
Foundation, and the Supporting Committee for
European Integration of Macedonia(SCEIM).
Copyright (c) 1999 MILS.
----------------------------------------------------------
----
MILS NEWS
Skopje, April 22 1999

GLIGOROV-GOVERNMENT: DECLARING IMMINENT THREAT OF WAR
CAUSE FOR A NEW CONFLICT
Macedonian chief of state Kiro Gligorov gave an interview
to A1 TV on Tuesday, saying he had proposed about a month
ago that a state of imminent threat of war be declared in
the country, but the majority in the Security Council (of
Macedonia) disagreed. In the interview, Gligorov
underscored that he does not give up on the idea, as the
threats and tensions increase. He pointed out that when he
is back from Washington he would convene the Security
Council again and resubmit the proposal to declare a state
of imminent threat of war. Prime Minister Georgievski said
the Government Cabinet had not been discussing such an
option. "Thus, this idea is seen as inappropriate to the
current situation. The explanation of what a state of
imminent threat of war means, as given by President
Gligorov, i.e. that he may dismiss the Government Cabinet
and forma new one approved by Parliament, is promoting an
atmosphere of insecurity, unfortunately. Because of that,
such statements are unacceptable to the Macedonian
Government Cabinet", the news release from the Office of
the Prime Minister.
"Dnevnik" reports comments by constitutional law experts
>from the Faculty of Law in Skopje that the power to
declare state of war or emergency rests with Parliament,
and the President has jurisdiction only if Parliament
cannot convene. It was also said that the President can
appoint a Government Cabinet of his own choosing, but
again only if Parliament cannot convene.

GOVERNING COALITION LEADERS ABSENT FROM INTER-PARTY SUMMIT
WITH GLIGOROV

4500 REFUGEES WAIT AT THE BORDER, REFUSING TO GO TO CAMPS

COORDINATION IS IMPROVED, BUT STILL NO MONEY FOR THE CAMPS

NATO SOLDIERS PELTED AT KUCHEVISHTE

NATO ON THE AIRCRAFT THAT RECENTLY CRASHED IN MACEDONIA

EU AND GERMANY READY TO COMPENSATE MACEDONIA FOR LOSSES

IMF: ECONOMIES OF MACEDONIA AND ALBANIA HIT ESPECIALLY
HARD

GREECE'S STATUS AS MACEDONIA'S FIRST STRATEGIC ECONOMIC
PARTNER MORE AND MORE CERTAIN

"ALUMINA" AND "PELAGONIJA" TO CONTINUE CONSTRUCTION WORK
IN PODGORICA IN THE HEAT OF WAR

MILS SUPPLEMENT
LIVING IN ONE STATE, MINDING ANOTHER
"Nova Makedonija", April 21 1999

MILS VESTI
Skopje, 22 april 1999

PO POVOD PROGLASUVANJETO NA SOSTOJBA NA NEPOSREDNA VOENA
OPASNOST, NOV KONFLIKT MEGJU GLIGOROV I VLADATA
Makedonskiot ssef na drzavata Kiro Gligorov vo
zavccerassnoto intervju na A-1 Televizijata soopsti deka
pred okolu eden mesec predlozzil vo Makedonija da se
vovede sostojba na neposredna voena opasnost, no
mnozinstvoto vo Sovetot za bezbednost ne se slozzilo so
ova. Vo intervjuto Gligorov podvlecce i deka ne se
povlekuva od ovaa ideja bidejki opasnostite i
zategnatostite rastat, istaknuvajkji deka koga kje se
vrati od Vassington povtorno kje go svika Sovetot za
bezbednost pri ssto prassanjeto za proglasuvanje na
neposredna voena opasnsot povtorno kje bide staveno na
dneven red.
Vo vrska so izjavata na pretsedatelot na Republikata deka
na posledniot sostanok na Sovetot za bezbednost dal
predlog za proglasuvanje na neposredna voena opasnost
kabinetot na premierot Georgievski soopssti vccera deka
Vladata nema raspravano za takva mozznost.
`Poradi ova, vakvata ideja se ocenuva kako nesoodvetna na
aktuelnata realna situacija. Objasnuvanjeto na
pretsedatelot Gligorov za toa ssto znacci proglasuvanje na
voena opasnost odnosno deka pretsedatelot mozze da ja
smeni Vladata i da formira druga vlada, a za toa treba da
dobie odobrenie od Parlamentot, za zzal pretstavuva
forsiranje na amtosfera na nesigurnost vo javnosta so
plasiranje na idei za fiktivni situacii. Poradi toa
vakvite izjavi za Vladata na Makedonija se neprifatlivi',
se veli vo soopsstenieto na kabinetot na pretsedatelot na
Vladata, Ljubcco Georgievski.
Kako ssto prenesuva `Dnevnik' okolu izjavite na Gligorov
vccera se oglasija i nekoi eksperti po Ustavno pravo od
Pravniot fakultet vo Skopje spored koi proglasuvanje na
vonredna ili voena sostojba se vo nadlezznost na
Sobranieto, a pretsedatelot na Republikata tuka ima
ingerencii samo dokolku pratenicite ne mozzat da se
sostanat. Isto taka se ocenuva i deka vo uslovi na voena
sostojba pretsedatelot na Republikata ima pravo da imenuva
vlada po sopstven izbor, no povtorno samo dokolku
Sobranieto ne e vo mozznost da se sostane.

MEGJUPARTISKIOT SAMIT KAJ GLIGOROV BEZ LIDERITE NA
VLADINATA KOALICIJA
Po inicijativa na pretsedatelot na Republika Makedonija,
Kiro Gligorov, vccera vo Skopje se odrzza megjupartiski
sostanok posveten na aktuelnata politiccko-bezbedosna
situacija vo zemjata, sostojbata so begalcite, prassanjeto
za eventualna kopnena intervencija na NATO od teritorijata
na Makedonija, kako i voopssto situacijata vo regionot. Na
ovoj ssesti megjupartiski samit kaj pretsedatelot
Gligorov, uccestvuvale i ministrite za odbrana i za
vnatressni raboti, Nikola Kljusev i Pavle Trajanov,
ministerot za pravda Vlado Kambovski pretsedatelot na
Parlamentot, Savo Klimoski i vicepremierkite Dosta
Dimovska i Radmila Kiprijanova. Od partiskite lideri, ne
prisustvuvale onie na vladinata koalicija, a poradi ova,
sostanokot eden ccas po zapoccnuvanjeto go napusstil
liderot na PDP, Abdurahman Aliti.
Kako ssto prenesuva `Nova Makedonija' neoficijalno se
doznava deka Gligorov megju drugoto informiral deka
Makedonija se naogja pred nov bran od okolu 130.000
begalci, predupreduvajkji pritoa za posledicite ssto
mozzat da usledat po bezbednosta na zemjata. Na sostanokot
trebalo da se razgovara i za najavite na Gligorov za
voveduvanje na vonredna ili voena sotojba vo drzzavava. Za
ova negativno pred sostanokot se izjasnil ministerot za
natressni raboti Pavle Trajanov, ocenuvajki deka za tako
nessto zasega nema potreba. Pokonkretni informacii za
sostanokot dosega ne se dadeni.

OKOLU 4.500 BEGALCI CCEKAAT NA GRANICATA I NE SAKAAT DA
ODAT VO KAMPOVI
Vo Makedonija vccera vlegle okolu 7.500 begalci od Kosovo,
a kako sto soopssti portparolot na UNCHR, Paola Gedini i
site 5.000 bagalci koi dva dena ccekaa kaj ilegalniot
graniccen premin Lojane kaj Kumanovo. Ovie begalci se
avtobusi se prefrleni vo nekolkute beglaski kampovi
rasporedeni niz zemjava.
Kaj komanovskite sela Malino i Brest, kako ssto prenesuva
`Dnevnik', se naogjaat okolu 4.500 begalci od Kosovo koi
ne sakaat da odat vo kampovi. Na ovie begalci im se
dostavuva hrana i drugi potrebni artikli, no spored
Krizniot sstab so ovaa grupa begalci postojano ima
problemi bidejki se naogjaat na otvorena granica i ccesto
mora da intervenira policijata i vojskata.
Kako ssto javuva Makedonskata Televizija, vo najgolemiot
kamp za begalci vo makedonija Stenkovec, po vccerassniot
priliv povekje nema mesto za novi begalci, dodeka vo
ostanatite ostanaa usste sosema malku slobodni mesta. Vo
megjuvreme kampot Neprossteno vccera od strana na
germanskiot kontingent na NATO-silite vo Makedonija e
predaden na upravuvanje na UNCHR, edna germanska
humanitarna organizacija pritoa kje ostane da se grizzi za
zdrastvenata sostojba na begalcite, dodeka bzbednosta i
kontrolata na begalcite ostanuva vo nadlezznost na
makedonskoto Ministerstvo za vnatressni raboti.

KOORDINACIJATA PODOBRENA, NO PARI ZA KAMPOVITE SE USSTE
NEMA
Vccera vo Skopje se odrzza i sednica na Krizniot sstab koj
zaklucci deka koordinacijata i sorabotkata megju
makedonskata Vlada, UNCHR, NATO i nevladinite organziacii
e podobrena, a evidencijata za begalcite odsega kje ja
izgotvuva Visokiot komesarijat za begalci i edinstveno
nivnite podatoci kje bidat validni. Na sednicata od strana
na UNCHR e soopssteno deka vo Makedonija ima 131.700
begalci, (od niv 51.1000 se smesteni vo kampovi) a
poslednite denovi kon zemjava ima nova presija na begalci
posebno kaj kumanovskite sela Lojane i Malino. Kako ssto
izjavi po sednicata makedonskiot minisetr a odbrana,
Nikola Kljusev, prviccnata ocenka na UNCHR okolu toa da ne
se prifakjaat begalci od drugi zemji se korigira i sega se
podrzzuva strategijata novite begalci da se smestat vo
kampovite, a potoa sukcesivno transportiraat vo drugi
zemji. Sepak do UNCHR vo ovoj kontekst e sugerirano
pismeno da se obrati do site zemji koi se spremni da
prifatat kosovski begalci bidejki kaj niv sega postoi
neodumica po nasokite dadeni od Sadako Ogata za
neprifakjanje na begalcite od Makedonija.
Od strana na pretstavnicite na makedonskata Vlada na
sednicata e upatena zabelesska do UNCHR deka dosega nema
dobieno nitu eden dolar stranska pomoss za pokrivanje na
trosoccite za izgradba, odrzzuvanje i obezbeduvanje na
begalskite kampovi vo zemjava. Zaklucceno e deka vetenite
sredstava od eden milion dolari od UNCHR za izgradba na
kampovite se malku i dosega ne se pristignati. Od strana
na UNCHR pak izjavile deka sredstvata ne mozzele da gi
uplatat bidejki makedonskata Vlada ne im go dostavila
potrebniot broj na zziro-smetkata.

NATO-VOJNICITE KAMENUVANI VO SELOTO KUCEVISSTE
Ccetiri vozila so osum vojnici od francuskiot kontingent
vo ramkite na NATO-silite vo Makedonija vccera bile
kamenuvani od strana na selanite vo skopskoto selo
Kuccevisste, soopssti portparolot na Alijansata, Erik
Munjo. Pri ovoj incident dvajca francuski vojnici bile
povredeni, unissteni se dve vozila, a vojnicite bile
prinudeni da ostavat edno vozilo vo seloto. Spored
portparolot Munjo pred incidentot nemalo provokacii od
strana na vojnicite. Istaknuvajki deka stanuva zbor za
mala grupa lugje ssto gi napadnale vojnicite, Munjo oceni
deka ne stanuva zbor za eskaliranje na nezadovolstvoto
poradi prisustvo na NATO vo Makedonija, bidejki vakvite
incidenti se voobiccaeni vo site zemji kade ssto ima
stacionirani trupi na Alijansata.
Makedonskoto Ministerstvo za vnatressni raboti inaku
soopssti deka odzemeniot dzip e pronajden vo reonot
Kuccevisska reka, no celosno izgoren. MVR soopssti i deka
napagjaccite vo seloto Kuccevisste se pronajdeni i protiv
niv kje bidat prevzemeni soodvetni merki.

NATO ZA LETALATA SSTO NEODAMNA PADNAA VO MAKEDONIJA
Napravata ssto minatiot petok padna na padinite na Skopska
Crna Gora, kako ssto soopssti portparolot na NATO Erik
Munjo e marker na celi ssto padnal od avion koj vrssel
odbrambena vozdussna patrola. Spored Munjo ovaa naprava ne
e eksplozivna i i ne e priccina zapozzarot ssto bil
primeten od nekoi occevidci.
Za incidentot ssto nastanal koga NATO-vojnicite gi
spreccile pripadnicite na makedonskoto MVR da go prebaruva
terenot, Munjo istakna deka nema informacii. Od strana na
pretstavnikot na NATO e potvrdeno i deka kaj seloto
Jegunovce kaj Tetovo padnalo bspilotno letalo na
Alijansata, koja od poccetokot na napadite vrz SRJ ima
izgubeno tri vakvi letala od koi edno vo Makedonija.
Portparolot na NATO vccera demantirasse deka vo Makedonija
ima helikopteri od tipot `Apacci' kako ssto se sspekulira,
istaknuvajki deka ima samo pet helikpteri od tipot
`Mangusta' koi se sopstvenost na italijanskiot kontingent.

EU I GERMANIJA PODGOTVENI DA I GI NADOMESTAT SSTETITE SSTO
GI TRPI MAKEDONIJA
Germanija kako pretsedavacc na EU e spremna da go podrzzi
baranjeto na Makedonija za asocijativno cclenstvo vo
Unijata, kako i da i pomogne so finansiska pomoss, odnosno
so reprogramiranje na dolgovite kon EU i otpissuvanje na
germanskite pobaruvanja. Ova, kako ssto prenesuva MIA e
istaknato na sredbata vo Bon megju makedonskot minister za
nadvoressni raboti, Aleksandar Dimitrov i germanskite
ministri za nadvoressni raboti i za ekonomska sorabotka.
Spored Germanskiot minister Josska Fissef EU e podgotvena
da gi nadomesti trossocite ssto Makedonija gi trpi kako
posledica na vojnata vo regionot, a isto taka i da pomogne
humanitarno za zgrizzuvanje na begalcite od Kosovo.
Drzzavniot sekretar na germanija Ginter Ferhojgen izjavil
pak deka do krajot na pretsedavacckiot mandat na Germanija
vo EU kje bide donesena soodvetna odluka za baranjeto na
Makedonija za asocijatino cclenstvo so EU

MMF - STOPANSTVATA NA MAKEDONIJA I ALBANIJA POSEBNO
POGODENI
Sudirot vo Jugoslavija seriozno kje vlijae vrz
stopanstvata na sosednite zemji i kje go zagrozi
prosperitetot na regionot vo celina, a posebno kje bidat
pogodeni stopanstvata na Makedonija i Albanija, oceni
Megjunarodniot monetaren fond. Vo soopstenieto na MMF,
kako ssto prenesuva `Makfaks', se predviduva deka bruto-
domasnsiot proizvod vo ovie dve zemji sepak bi trebalo da
gi dostigne predvidenite pet odnosno osum nasto. MMF vo
soopsstenieto naveduva deka vrz nepovolnite stopanski
dvizzenja vlijae golemiot broj begalci od Kosovo, prekinot
na regionalnata trgovija, otezznatiot soobrakjaj i
occekuvanjot drasticcen pad na turisticckata poseta.
Vo Skopje inaku vccera pristigna ssefot na misijata na MMF
za Makedonija Bissvat Banerdzi, so ssto denes i oficijalno
kje zapoccne nova runda na pregovori megju MMF i
makedonskata Vlada. Centralna tema na razgovorite se
occekuva da bide proekcijata na drzzavniot Budzet za
godinava, kako i stapkata na inflacija i deficiotot na
platniot bilans vo kontekst na aktuelnata kriza vo
regionot. Se occekuva isto taka MMF da gi verifikuva
procenkite na makedonskite vlasti ssto gi trpi Makedonija
od vojnata vo SRJ, kako i da se utvrdi strategija za
nastap na Makedonija na donatorskata konferencija ssto kje
se odrzzi na 5 sledniot mesec vo Pariz.

GRCIJA SE PO IZVESNO PRV EKONOMSKI STRATESSKI PARTNER NA
MAKEDONIJA
Kako ssto ocenuva grcckata Pres agencija od Solun, se
occekuva Grcija vo bliska idnina da stane stratesski
partner na Makedonija vo ekonomskot sektor. Ovaa agencija,
kako ssto prenesuva `Makfaks' svojata ocenka ja temeli na
se pocestite kontakti megju dvete zemji. Taka se naveduva
deka na 3 i 4 maj vo Makedonija se occekuva da dopatuva
grcckiot minister za transport i telekomunikacii,
Anastasios Mandelis, koj so makedonskitre vlasti bi
razgovaral za mozznosta grcckata telekomunikaciska
kompanija `OTE' da go jupi makedonskot `TELEKOM'. Isto
taka se naveduva i deka postojat golemi ssansi najgolemata
komercijalna banka vo zemjava, skopskata Stopanska banka,
da bide kupena od grcckata finansiska kompanija `Etniki
Trapeza'.
Vo megjureme `Makedonija Denes' pissuva deka za skopskata
rafinerija `OKTA' za koja vekje e potpissan preddogovor za
prodazzba so grcckata kompanija `Eleniki Petroleum' sega
seriozno e zainteresirana i atinskata naftena kompanija
"Mamidakis'. Pritoa se naeduva deka ponudata od
`Mamidakis' e znaccajno podobra od onaa na `Eleniki
Petroleum', a makedonskata Vlada poradi ova razmisluva i
da go raskine prethodniot preddogovor.
Spored `Makfaks' ministerot za nacionalno stopanstvo i
finansii na Grcija, Janos Papadononiu i britanskiot
premier, Toni Bler se soglasile so potrebata da se
formulira plan za rekonstrukcija na Balkanot. Planot bi
bil sliccen na Marssaloviot plan od 1948 godina koj besse
pod pokrovitelstvo na SAD, a Grcija vo nego bi imala
aktivna i znaccajna uloga kako zemja cclenka na EU i
Evropskata banka za obnova i razvoj.

VO EKOT NA VOJNATA VO SRJ - `ALUMINA' I `PELAGONIJA' KJE
PRODOLZZAT DA GRADAT VO PODGORICA
Okolu 350 rabotnici na skopskata fanbrika `Alumina' i
gradezznoto pretprijatie `Pelagonija' pred izvesno vreme
uccestvuvaa vo izgradbata na eden stanbeno-deloven
trgovski centar vo Podogorca, no po zapoccnuvanjeto na
vozdussnite napadi vrz SRJ se vratija vo Makedonija.
Denovive, kako ssto prenesuva `Dnevnik' investitorot od
Crna Gora pobaral rabotite na objektot da prodolzzat, no
vrabotenite od `Alumina' i Pelagonija' odbivaat povtorno
da se vratat vo Crna Gora vo ovie uslovi. Od strana na
rakovodstvata na dvete skopski firmi pak do rabotnicite e
upatena zakana deka kje dobijat otkaz dokolku ne odat da
gi zavrssat rabotite vo Crna Gora. Vo sporot sega se
vmesal i grankoviot Sindikat koj najavil deka kje pobara
pogolemi plati i individualno osiguruvanje so zgolemen
rizik za tie ssto kje rabotat vo Podgorica. Dokolku ovie
baranja bidat uslisseni, se occekuva naskoro okolu150
rabotnici na `Alumina' i `Pekagonija' sepak da zaminat na
rabota vo Podgorica.
(kraj)
mils vesti 22 april 99
----------------------------------------------------------
-----
MILS Macedonia:
----------------------------------------------------------
-----
Main Office:
Mr. Lazar Fotev, director
Mr. Ratko Trajkov, editor
Mr. Ognen Zografski, translator
Skopje, Macedonia
tel/fax: +389 91 223 - 319
bank acc.: 70810 2-00049-4
Investbanka AD Skopje, s.w.i.f.t. code INSBMK22
ACCOUNT CORESPONDENTS
----------------------------------------------------------
----
MILS International:
----------------------------------------------------------
----
Representative Offices:
Europe: London tel/fax: + 44 181-760 5037
North America: Toronto tel/fax: +1 416 - 291 6424
Australia: Adelaide tel/fax: +61 8 -8234 0954
+61 8 -8336 5326

0 new messages