DNEVNIK 08/08/1997
Dnevnik RM
============================================================================
Founders and owners of the newspaper are Mile Jovanoski, Director,
Branko Gerovski, Editor in Chief, and Aleksandar Damovski, Managing Editor.
The articles distributed on the MAK-NEWS mailing list are for personal
use of the subscribers only. Further redistribution is possible only
with a prior consent of the Editors. All rights in Australia reserved by
AEA Publishers. Copyright (C) 1997 Dnevnik, All Rights Reserved
Tel/Fax: +(389 91) 127-037 E-mail: dne...@guest.soros.org.mk
============================================================================
Dnevnik, 8 Avgust 1997
Vladata kje gi kastri rabotnichkite prava
Odmorot od 18 na 12 dena, porodilnoto na 6 meseci, rez vo boleduvanjata
Predlozite za skusuvanje na osnovicata za plateniot godishen odmor od 18
na 12 dena, rezot na porodilnoto od devet na shest meseci, ukinuvanjeto na
dvodnevnoto plateno otsustvo za krvodaritelite, namaluvanjeto na
nadomestocite pri boleduvanjata - site tie se samo del od "paketot"
izmeni i dopolnuvanja na zakonskata regulativa, koj vo septemvri kje se
najde vo Sobranieto na Makedonija po sugestija na Svetskata banka i na
MMF. Novinite i redukciite vo ovaa sektorot za rabotni odnosi, spored
pomoshnik ministerot za trud i socijalna politika Vera Nikolovska, ne se
vo sprotivnost so megjunarodnite konvencii i normi.Stopanskata komora i
Sojuzot na sindikatite na Makedonija bile vo tek so celiot zafat i dosega
ne dale nikava zabeleshka na predlozhenite restriktivni merki.
So izmenite i doplnuvanjata na Zakonot za rabotni odnosi, kako i na
zakonskata regulativa za zdravstveniot sektor, se predviduvaat povekje
novini, so koi, vo osnova, na rabotnicite im se reduciraat zadolzhitelnite
prava i isplati na nadomestocite koi sega gi dobivaat po povekje osnovi.
Svetskata banka i MMF celiot paket vekje go spakuvale vo "edmemoarot na
kreditot za prilagoduvanje vo socijalniot sektor na poraneshna
jugoslovenska republika Makedonija". Vo podgotovkata na ovoj dokument
uchestvuvale i pretstavnici na ministerstvata za trud i socijalna
politika, za zdravstvo, za finasii i za obrazovanie. Spored Vera
Nikolovska, pomoshnik-minister za trud i socijalna politika, izmenite shto
se odnesuvaat na pravata od sferata na rabtni odnosi, ushte vo septemvri
kje se najdat na usvojuvanje pred pratenicite. Vakvite restrikcii Vladata
gi opravduva so navodno pregolemite i shiroki prava, vo vreme na golema
nevrabotenost, lavina stechajni postpaki, narushuvanje na proizvodstvoto,
nadezhi za pogolemi stranski vlozhuvanja... Ministerstvoto za trud i
socijalna politika ja prifatilo sugestijata na stranskite finasieri (koi
so kreditni linii kje gi podrzhuvaat reformite vo socijalniot i
zdravstveniot sektor) deka "18 rabotni denovi odmor za site rabotnici koi
imaat stazh neshto povekje od edna godina e navistina premnogu darezhlivo
vo odnos na megjunarodnite standardi". Noviot minimum za godishen odmor
kje bide 12 rabotni denovi. Na ovaa osnovica i natamu kje se vrzuvaat
dosegashnite denovi koi sleduvaa po osnov na stazh, slozhenost na
rabotnoto mesto, uslovi za rabota, stepen na struchna podgotovka i drugite
elementi opfateni vo kolektivnite dogovori. Aminuvana e i preporkata so
koja drugite plateni otsustva - svadba, smrten sluchaj, selidba i drugi
privatni raboti - kje se svedat od sedum na pet slobodni dena. Od Zakonot
za rabotni odnosi kje se izbrishe i pravoto na dva dena plateno otsustvo
za dobrovolno daruvanje na krv. Ovaa pogodnost (vovedena e pred neshto
povekje od dve godini) vo edmemoarot se ocenuva kako "premnogu skap (10
dolari po rabotnik dnevno) i krajna neefikasen nachin za pottiknuvanje na
krvodaritelstvoto". Dokolku vo Fondot za zdravstvo imaat dovolno pari,
spored Nikolovska, postoi zakonska mozhnost nadomestocite za vakviot
stimul na rabotnicite da im se isplatuvaat od zdravstvenata kasa.
Tvrdenjeto na "Dnevnik", koj prv obelodeni deka se podgotvuva skusuvanje
na porodilnoto otsustvo, sega i oficijalno se potvrdi. - Vo nashiot
predlog, koj mina na kolegiumot na Ministerstvoto za trud, se planira
porodilnoto boleduvanje da iznesuva shest meseci. Svetskata banka se
zalagashe za tri meseci plateno plus mozhnost za tri meseci neplateno
otsustvo. Imajkji gi predvid preporakite na Svetskata zdravstvena
organizacija, odluchivme deka najoptimalno reshenie za makedonski uslovi
bi bilo porodilnoto otsustvo od shest meseci, veli Nikolovska. Spored
nea, so sodrzhinata na "paketot izmeni" se vo tek i Stopanskata komora na
Makedonija i Sojuzot na sindikatite na Makedonija. Tie, barem pri
dosegashnite sredbi, ne dale nikakvi zabeleshki na planiranite potezi.
Nikolovska istaknuva deka so predvidenite redukcii ne se povreduvaat
odredbite na megjunarodnite konvencii i normi, odnosno deka novite odredbi
se vo soglasnost i ne go probivaat minimumot prava opredelen so ovie
megjunarodni dogovori. So kontraverzniot dokument se bara i namaluvanje
na platenite boleduvanja. Vo razgovorite so rabotodavcite se zakluchilo
deka rabotnicite go zloupotrebuvale ovoj sistem, so koj za boleduvanja do
60 dena na rabotnicite im se isplativaa 70 otsto od platata, pa se bara
peglanje na Zakonot za zdravstvena zashtita .Spored edna varijanta, se
predlaga rabotodavecot da plakja 50 otsto od platata za prvite sedum dena
od boleduvanjeto koe ne e posledica na bolest od rabotnoto mesto. Fondot
za zdravstvo bi gi isplakjal narednite 14 denovi. Po istekot na 21 den od
boleduvanjeto, se predviduva da se vrshi ocenka dali rabotnikot koj
otsustvuva treba da bide tretiran kako invalid i dali da mu se dozvoli na
rabotodavecot da go otpushti rabotnikot. Za boleduvanjata od povredi na
rabotnoto mesto se zagovara mesto segashnite 100 otsto, rabotnikot vo
period od 90 dena da dobiva 70 otsto od platata. So ova, kako shto se
tvrdi vo edmemoarot, kje se se stimulirale rabotnicite da se vratat na
rabota. Inaku, po istekot na trite meseci i vo ovie sluchai se predviduva
ocenka na sposobnosta za rabota.
Grcija
Masovna krazhba na "Ladi Samari" od Makedonija
Vo Grcija vo izminatite dva meseca se ukradeni povekje od 50 avtomobili
"Lada Samara", sopstvenost na makedonski drzhavjani. Ograbenite
pretpostavuvaat deka krazhbite se delo na "rusko-bugarska mafija" za koja
velat oti im se posvetila iskluchivo na "makedonskite samari". Ukradenite
avtomobili, navodno, bile skladirani vo tajno depo pomegju gradovite
Asprovalta i Stavros, a potoa, preku Bugarija, "kartirani" vo Ukrina.
Nashite drzhavjani tvrdat grchkata policija ne mrdnala nitu so maliot prst
za da im pomogne. Dosega ne e pronajdeno nitu edno ukradeno vozilo.
- Na 27 juli vo gradcheto Asprovalta ja ukradoa i mojata i "Samarata" na
mojot sogragjanin Mile Angelkovski. Krazhbite gi prijavivme vo grchkata
policija, no taa ne napravi nishto za da gi najde. Ni rekoa deka vecherta
samo od Asprovalta "rusko-bugarska mafija" ukrala sedum "Ladi", a ushte
shest bile ukradeni vo sosedniot grad. Grchkite policajci ni rekoa i toa
deka krazhbite se prijaveni vo Interpol. No, koga po dva dena se vrativ vo
Makedonija, vo nashata policija mi kazhaa deka ne stignala nikakva
poternica za mojot avtomobil, ni reche Branislav Todorovski od Gostivar.
Spored pretpostavkite na Todorovski, avtomobilite najverojatno se
skladiraat vo nekoe tajno depo koe se naogja pomegju gradovite Stavros i
Asprovalta, od kade, demontirani, se isprakjaat vo Ukraina, preku
Bugarija. Teorijata za patot na ukradenite "Ladi Samari", koi iskluchivo
bile kradeni od makedonski drzhavjani ja potvrduvaat i skopjanite Dragan
Naumovski i Emil Miloshev, koi isto taka vo Grcija ostanale bez svoite
"Ladi Samari" - Avtomobilot mi go ukradoa na "prviot krak" vo Grcija.
Lichno vidov ushte dve grupi nashi gragjani koi ostanaa bez svoite "Ladi".
Sluchajot go prijavivme vo policija, no avtomobilite ne bea pronajdeni. Vo
isto vreme na mestoto kade shto letuvav imashe mnogu "Ladi Samari" so
srpski i grchki registracii, no niv nikoj ne gi kradeshe, veli Miloshev.
"Dnevnik" doznava deka do 18 juni godinava do makedonskiot Interpol,
grchkata policija ispratila poternici samo za 13 ukradeni vozila na
makedonski drzhavjani. Neoficijalno brojot na ukradeni "Ladi Samari" na
makedonski drzhavjani vo Grcija e 50. - Na granichniot premin Bogorodica
dvajca jugoslovenski drzhavjani so potsmev mi kazhaa deka sum mnogu hrabar
shtom odam na odmor vo Grcija so "Lada Samara". Predupreden od niv, samo
shto pristignav vo Nea Plagija gi izvadiv akumulatorot i site kabli od
voziloto, za da ne mi go ukradat. Slednoto utro vidov deka "Samarata" e
obiena, no ne mozhele da ja zemat. Po dva dena, se vrativ doma, od strav
da ne mi ja ukradat, veli Gjorgji Mangarov od Skopje, "edinstveniot" shto
uspeal da go spasi avtomobilot. Bugarskoto Ministerstvo za natreshni
raboti, vchera potvrdi deka od eden milion i sedumstotini iljadi
registrirani vozila vo Bugarija, za poslednite dva meseci se ukradeni
53.000 koi najverojatno se prefrleni na teritorijata na poraneshniot
Sovetski Sojuz. Spored ministerstvoto, najbarana stoka ova leto vo
Bugarija bile site vozilata na fabrikata "Lada", koi bile demontirani i
prodavani kako rezervni delovi. Denovive e zasilena kontrolata na
grchkite granichni premini, no barem do vchera ne e pronajdena nitu edna
od "makedonskite" "Samari", ukradeni vo Grcija.
Novi pritvoranja po nastanite na Iliden
VMRO-DPMNE tvrdi deka SDSM vodi "fashizoidna hajka"
Sedum chlena na VMRO- DPMNE, zavchera, vo Osnovniot sud vo Krushevo, se
pritvoreni poradi storeno krivichno delo "povreda na ugledot na Republika
Makedonija". Vo partijata velat deka "stanuva zbor za fashizoidna hajka na
SDSM protiv VMRO - DPMNE, kako reakcija od fijaskoto koe go dozhiveaja na
Mechkin kamen". Advokatot na pritvorenite veli deka negovite klienti ushte
deneska kje bidat oslobodeni.
Vo obrazlozhenieto na Osnovnoto javno obvinitelstvo vo Prilep se veli deka
na obvinetite im e odredena merka pritvor poradi storeno "krivichno delo
protiv javniot red izvrsheno na centralnata proslava organizirana po povod
nacionalniot praznik 2 avgust na koj govoreshe pretsedatelot na Republika
Makedonija i vo prisustvo na golem broj gosti i posetiteli go odzele i
ismejuvale nacionalnoto zname pred celokupnata javnost shto predizvika
revolt kaj prisutnite na sobirot, kako i poradi faktot shto postojat
osobeni okolnosti koi go opravduvaat stravuvanjeto deka kje go povtorat
krivichnoto delo". Spored krivichniot zakon, za vakvo delo (povreda na
ugledot na "Republika Makedonija") sledi kazna zatvor do tri godini. -
Ova e montiran proces protiv nashi chlenovi so cel da ja omalovazhat
partijata. Od soznanijata koi nie gi imame i od kontaktite so
pritvorenite, nema nikakov dokaz deka tie odzele nekoe zname. A i da go
napravile toa, znameto ne se nashlo na zemja. Mozhebi sakale da go veat,
izjavi Boris Zmejkovski, generalen sekretar na VMRO -DPMNE, koj istakna
deka vo celata rabota se potencira faktot deka pritvorenite se chlenovi i
simpatizeri na partijata shto obichno vo vakvi raboti ne se ni spomenuva.
- Zoshto vo nekoi poloshi nastani koi se sluchija vo drzhavata, kako na
primer TAT, ne se kazha deka Sonja Nikolovska i gradonachalnikot Siljan
Micevski se chlennovi na SDSM? Dali MVR kje pokrene krivichna postapka
protiv gradonachalnikot na Brvenica, koj e isto taka niven chlen? -
prashuva Zmejkovski. Od Shtip se pritvoreni: Vancho Sichkov, vraboten vo
"Makedonka" kako odrzhuvach na mashini, negoviot kolega Stojan Efremov,
Gjorgji Sarakjinov, vraboten vo JP "Isar", Valentin Kitanov, nevraboten, i
Simeon Gjeorgjiev, chuvar vo Apelacioniot sud vo Shtip. Zad reshetki se i
dvajca prilepchani: Dragan Nikoloski, nevraboten, i Kire Nikoloski,
sovetnik vo opshtina Prilep i poraneshen pretsedatel na Izvrshniot odbor
na Prilep. Site tie zavchera bile povikani na informativni razgovori. No,
namesto razgovor, vednash bile privedeni i bez da se izvestat familiite
bile prefrleni vo Osnovniot sud vo Krushevo. Docna vecherta, istrazhniot
sudija im odredil pritvor od osum dena. Jordan Madzhunarov, advokat na
pritvorenite od Shtip, za "Dnevnik" izjavi deka negovite klienti ushte
deneska bi trebalo da bidat oslobodeni, zashto po itna istrazhna postapka
ushte vchera se soslushani svedocite. - Mozhat da gi tovarat samo za chlen
22, za prifakjanje na znameto, no toa e subjektiven element koj teshko kje
se dokazhe, reche Madzhunarov. Pred nekoj den beshe pritvoreno i liceto
shto go gazeshe drzhavnoto zname, Icho Gavrilov od skopsko Kadino selo.
Vchera VMRO-DPMNE soopshti deka Gavrilov bil iskluchen od partijata pred
nekolku meseci "poradi slichni postapki i bliskost so vlasta".
Afera "TAT"
Plakjanjeto taksa otfrleno po "site" osnovi
Vo organizacija na Sovetot na shtedachite na "TAT", vchera na gradskiot
ploshtad vo Bitola se odrzha miting na koj prisustvuvaa nekolku stotici
shtedachi i gragjani. Tie, "po chetiri osnovi", go otfrlija plakjanjeto
taksi vo iznos od 600 denari, shto im gi baraat pri prijavuvanjeto na
nivnite ograbeni pari.
Na ploshtadot, Aleksandar Ilievski, eden od chelnicite na Sovetot, gi
navede prichinite poradi koi shtedachite treba da bidat oslobodeni od
plakjanjeto taksi. Prva e toa shto stechajot vo "TAT" e poradi
kriminalnoto rabotenje na sopstvenichkata na "TAT" Sonja Nikolovska i na
drugite obvineti vo aferata. Za nego se odgovorni NBM i vladata, a ne
shtedachite. Potoa, pobaruvanjata na shtedachite se osnovani i vo
stechajnata postapka ne kje mozhat da bidat osporeni. So ogled na
sostojbata so aktivata i ovie pari teshko kje mozhat da se vratat, pa
zatoa treba da bidat na tovar na dolzhnikot. Najgolem broj od shtedachite
se stechajci, studenti, penzioneri i socijalni sluchai, pa plakjanjeto i
ovie troshoci kje bide golem tovar za siromashniot domashen budzhet.
Potkrepa na baranjeto za osloboduvanje od taksite shtedachite gledaat i vo
Zakonot za procesna postapka. Najgolem broj od niv vo "TAT" imaat od 2.500
do 3.000 germanski marki, shto kje gi dobijat i bez prijava. Ako ne se
prifati, shtedachite baraat plakjanjeto da se izvrshi po zavrshuvanjeto na
stechajnata postapka ili so edinstveno grupno pobaruvanje (po primerot na
drugite shtedilnici) i site zaedno da platat 600 denari. Potoa javniot
protest prodolzhi pred "palatata na pravdata" vo Bitola vo koja
nekolkuchlena delegacija rechi si eden chas razgovarashe so pretsedatelot
na Osnovniot sud, Aleksandar Prchevski. Dodeka se chekashe pred sudot,
dojde do tepachka megju dvajca shtedachi - eden od Zdruzhenieto shto go
vodi Mende Mladenovski i eden od Sovetot. Intervenirashe policijata i
dvajcata bea privedeni. Kire Kovachev reche deka tepachkata megju dvata
shtedachi e ushte edna provokacija vrz Sovetot. Po razgovorite vo sudot,
Aleksandar Ilievski od skalite na sudskata zgrada sakashe da im se obrati
na prisutnite. Policijata prvo ne mu dozvoli, zashto toj bil "prostor na
policijata", a koga po ogromnoto negoduvanje od shtedachite, mu dozvoli,
Ilievski ne go odrzha govorot, zashto se pochuvstvuval "navreden i
omalovazhen". Ilievski soopshti deka pregovorite kje prodolzhat v sreda
koga nadlezhnite vo Ministerstvoto za pravda kje se vratat od godishen
odmor. Beshe predlozheno, dotogash shtedachite za da gi izbegnuvaat
sudskite taksi od 600 denari, svoite prijavi do sudot da gi isprakjaat po
poshta. Kovachev gi povika kjtedachite da izdrzhat do noemvri (zashto
togash, spored informaciite shto gi imal "od Skopje", kje bidat raspishani
izbori) i najavi deka naskoro kje imame golem i masoven miting na
shtedachite so gosti od cela Makedonija.
FUDBAL - DALI REPREZENTACIJATA KjE BIDE OSLABENA PROTIV ROMANIJA?
Barnsli bara shest milioni marki osiguruvanje za Hristov
Neizvesen e nastapot na Gjorgji Hristov za "A" fudbalskata reprezentacija
na Makedonija na pretstojniot natprevar od kvalifikaciite za Svetskoto
prvenstvo 1998, protiv Romanija, vo Bukuresht, na 20 avgust, otkako
negoviot nov klub, novopecheniot premier ligash Barnsli, pobara dva
miliona funti (okolu shest milioni germanski marki) za osiguruvanje.
Generalniot sekretar na Fudbalskiot sojuz na Makedonija, Ilija
Atanasovski, vchera izjavi deka kje se zhali do Angliskata federacija, a
selektorot Hadzhievski ne veruva deka kje ima problemi okolu doagjanjeto
na Hristov na podgotovkite shto pochnuvaat na 14 avgust. "Kolku shto jas
gi poznavam propisite, mislam deka Barnsli nema pravo da bara tolku visoka
suma za osiguruvanje. Zatoa kje se obratime do angliskata federacija, a
dokolku i taa se oglushi na nasheto baranje Hristov da bide osloboden za
reprezentativnite obvrski, togash kje se obratime i do FIFA," izjavi za
"Dnevnik" Atanasovski. Selektorot Gjoko Hadzhievski ochekuva deka
problemot kje bide reshen bezbolno, bidejkji "Hristov i e neophoden na
reprezentacijata". "Ne ja poznavam taa problematika, iako ne veruvam deka
Fudbalskiot sojuz na Jugoslavija plakja osiguruvanje na skapite
internacionalci shto igraat vo reprezentativniot dres. Sepak, dokolku
Barnsli ne go pushti Hristov da se javi na pochetokot na podgotovkite, na
14 avgust, togash, sakale ili ne, kje morame da igrame i bez nego," veli
Hadzhievski. Gjorgji Hristov e prviot Makedonec shto kje zaigra vo
angliskata premierna liga i najskapo platen stranec vo dolgata istorija na
Barnsli. Transferot od belgradski Partizan, noviot premier ligash go
chineshe 2,5 milioni dolari. Milorad Stojmanovski
RAKOMET - REPREZENTATIVNOTO KRILO LUT PORADI ODNOSOT NA RSM KON
NEGO
Stankovski: "Ne sakam da slushnam za reprezentacijata"
"Nikoj od Rakometniot sojuz SM ne najde vreme po povredata barem da me
prasha za moeto zdravje. Operacijata ja plativ od sopstveniot dzheb. Ne
sme ni osigureni kako reprezentativci, i pokraj toa shto rakometot ni e
edinstven izvor za egzistencija. Golem gnev mi se sobral vo dushava., ne
tolku od povredata, kolku od nechovechkiot odnos na chelnicite od RSM, koi
mislat samo za sebe. Mojata ogorchenost stignuva dotamu, shto donesov
odluka povekje da ne nastapuvam za reprezentacijata," veli Ace Stankovski,
kriloto na seniorskata reprezentacija, Ace Stankovski. Eden od stolbovite
vo nashiot najdobar tim, izminatata sezona se zdobi so teshka povreda na
ahilovata tetiva, tokmu vo "crveno-zholtiot" dres, na revansh- sredbata
protiv Belorusija, vo ramkite na pretkvalifikaciite za Evropskoto
prvenstvo, po shto morashe da bide operiran. Makedonija napravi podvig so
eliminacijata na velesilata Belorusija, blagodarejkji, megju drugoto, i na
ogromniot uchinok na Stankovski, osobeno vo prviot natprevar vo Skopje,
koga beshe sovladana so 33-22, a nashata reprezentacija vleze vo
kvalifikacionata grupa so Hrvatska, Portugalija i Francija. "Koga za
vreme na revanshot vo Minsk bev iznesen na nosila od terenot, site me
teshea i hrabrea deka kje se vratam na terenot i oti sum i potreben na
reprezentacijata. No, za vreme na operacijata, shto uspeshno ja izvrshi
d-r Jordan Kamnar, nitu vo periodot na zakrepnuvanje, nikoj ne me prasha
kako sum, dali imam pari da gi platam troshocite za operacijata i
rehabilitacijata od povredata shto ja zarabotiv dodeka gi branev boite na
drzhavata i RSM," veli Stankovski. Iskusniot internacionalec, koj
nastapuval vo povekje nashi klubovi i vo Mornar od Bar, denovive, so
soigrachite od Prespa Jafa Promet, se podgotvuva za novata sezona.
"Zabelezhuvate deka rabotam odvoeno," veli Stankovski. "Uspeshno
zakrepnuvam, no se ushte ne mozham da rabotam so ritamot na celata ekipa.
Se nadevam deka do oktomvri kje bidam potpolno fit i kje mu pomognam na
mojot tim vo borbata na trite fronta - vo Kupot na evropskite shampioni i
vo domashniot kup i prvenstvo. Mu blagodaram na sopstvenikot na klubot,
Zhivko Stojanovski, shto i pokraj povredata, go prodolzhi dogovorot so
mene".
(kraj)