MILS NEWS 27/04/99
MILS
===========M A K - N E W S==================
================================================
27/04/1999 - M.I.L.S. (Skopje)
Contents:
1. MILS NEWS (English)
2. MILS VESTI (Makedonski)
-------------------------------------------------
MACEDONIAN INFORMATION AND LIAISON SERVICE
(M. I. L. S.)
`THE INDEPENDENT NEWS SERVICE
- ESTABLISHED IN AUGUST 1992"
----------------------------------------------------------
-----------------------------------------------------
The MILS - NEWS is a digest of the latest
developments in the Republic of Macedonia and
relevant current events in the Balkans and beyond.
It is published daily in English and Macedonian by
the M.I.L.S. (Macedonian Information and Liaison
Service). M.I.L.S. is a non-profit,
non-governmental service, and is a registered
international bureau of the Australian Macedonian
Society Inc. It is supported by the Ilinden
Foundation, and the Supporting Committee for
European Integration of Macedonia(SCEIM).
Copyright (c) 1999 MILS.
----------------------------------------------------------
----
MILS NEWS
Skopje, April 27 1999
GLIGOROV DISSATISFIED BY TREATMENT OF MACEDONIA IN NATO
COMMUNIQU
Macedonian chief of state Kiro Gligorov met with NATO
Secretary General at the NATO summit held in Washington
and welcomed the policy of open doors, but expressed
dissatisfaction by the way Macedonia is treated in the
NATO communiqu‚. "Reuters" reports Gligorov's statement
>from a press conference in Washington that he expects
comments on the Washington decisions in the Macedonian
public, as Macedonia was bypassed again and placed last on
the priority list. "We hear the planes over our heads each
day, and our citizens are worried. I think that the public
will be very disappointed by the NATO decision", Gligorov
said in Washington. On the other hand, Deputy Foreign
Minister Boris Trajkovski claims Macedonia will run the
same race as the other eight countries for membership in
NATO. "Dnevnik" reports Trajkovski's statement that the
NATO leaders have adopted a plan of action that
establishes the political, economic, military and legal
criteria that countries must fulfill to enter the second
round of NATO expansion.
The communique adopted in Washington recognizes Macedonia
for its efforts in overcoming the Kosovo crisis and
welcomes the reform results, but it says the country has a
lot to do about the above-mentioned four criteria.
Political commentators in Washington, according to
"Dnevnik", say "the outsiders Albania and Macedonia became
part of the plan for expansion of the Alliance and they
start the race from that position".
GLIGOROV MEETS WITH SIMITIS AND BLAIR
ARRIVAL OF NEW TROOPS WITH CONSENT FROM MACEDONIAN
AUTHORITIES
AFTER A TWO-MONTH BLOCKADE IN SALONIKA, US HOWITZERS
ARRIVE IN MACEDONIA
MORE UNCERTAINTY ABOUT ACCOMMODATING NEW REFUGEES
UNHCR STOPS SWEDEN FROM ACCEPTING REFUGEES
MINISTER OF ECONOMIC AFFAIRS ZHANKO CHADO RESIGNS
FREE TRADE AGREEMENT BETWEEN MACEDONIA AND TURKEY BY THIS
SEPTEMBER AT THE LATEST
SHORTAGE OF LIQUID CHLORINE OVERCOME
"VECHER" - NUMBER OF "BRAINS" THAT LEFT MACEDONIA NOT THAT
LARGE, AFTER ALL
OMO "ILINDEN" WILL NOT HOLD PANNYCHIS THIS YEAR ON
SANDANSKI'S TOMB
MILS SUPPLEMENT
REFUGEES DO NOT WANT TO GO TO CAMPS?
"Nova Makedonija", April 26 1999
MILS VESTI
Skopje, 27 april 1999
GLIGOROV NEZADOVOLEN OD TRETMANOT NA MAKEDONIJA VO
ZAVRSSNOTO KOMUNIKE NA NATO
Makedonskot ssef na drzzaata, Kiro Gligorov, na marginite
na samitot na NATO i EAPS ssto se odrzza vo Vassington
imasse sredba so generalniot sekretar na NATO, Havier
Solana, pri ssto ja pozdravil politikata na Alijnsata za
otvoreni vrati, no pritoa izrazil nezadovolstvo od
tretmanot na Makedonija vo zavrssnoto komunike na NATO.
Kako ssto prenesuva `Rojters' Gligorov na pres
konferencijata vo Vassington izjavil i deka za odlukite na
samitot occekuva komentari vo makedonskata javnost
bidejkji Makedonija usste ednass e zaobikolena i stavena
na posledno mesto. `Sekoj den nad nassite glavi gi
slussame avionite sto gi zagrizzuva nassite gragjani.
Poradi ova mislam deka javnosta kje bide mnogu nezadovolna
od soopsstenieto na NATO', izjavil Gligorov vo Vassington.
Od druga strana, spored pretstavnikot na makedonskata
Vlada, zamenik-ministerot za nadvoressni raboti Boris
Trajkovski, Makedonija so drugite osum zemji ramnopravno
kje se trka za polnopravno cclenstvo vo NATO. Trajkovski,
kako ssto prenesuva `Dnevnik' izjavil deka liderite na
NATO usvoile akcionen plan vo koj se utvrdeni kriteriumite
ssto zemjite kandidati treba da gi ispolnat na politiccki,
ekonomski voen i praven plan, od ssto kje zavisi koj kje
vleze vo vtoriot krug na prossiruvanjeto na Alijansata.
Vo zavrssnoto komunike na NATO usvoeno vo Vassington inaku
na Makedonija i se oddava priznanie za pridonesot vo
naporite za nadminuvanje na kosovskata kriza i se
pozdravuvaat rezultatite vo reformite, no se ocenuva i
deka zemjata treba usste mnigu da napravi na
goreposoccenite ccetiri vazzni punkta.
Politicckite komentatori vo Vassington, pak spored
`Dnevnik' ocenile deka `autsajderite Makedonija i Albanija
vlegle vo planot za prossiruvanje na Alijansata i ja
zapoccnuvaat trkata na taa pozicija'.
SREDBI NA GLIGOROV SO SIMITIS I BLER
Razgovorite megju Makedonija i Grcija za sporot okolu
imeto kje prodolzzat vo Njujork pod pokrovitelstvo na ON,
soopsstija makedonskiot pretsedatel, Kiro Gligorov i
grcckiot premier, Kostas Simitis, po vccerassnite
razgovori vo Vassington. Izrazuvajki nadezz deka nabrgu
kje se najde ressenie za toj spor, sogovornicite gi iznele
namerite na dvete drzzavi da sorabotuvaat so cel da se
nadmine kosovskata kriza, javuva MIA.
Makedonskiot pretsedatel vo Vassington ostvaril sredba i
so britanskiot premier, Toni Bler, pri ssto izrazuvajki
zadovolstvo od dobrata sorabotka so NATO istaknal deka
makedonskata soglasnost za rasporeduvanje na teritorijata
na Makedonija poagja od pretpostavkata deka tie kje bidat
upotrebeni za sproveduvanje na miroven dogovor za Kosovo.
Spored britanskiot premier, alijansata nastojuva krizata
da zavrssi ssto pobrgu, a isto taka paralelno dejstvuva i
na ostvaruanjeto na vetuvanjata ssto im se davaat na
zemjite od regionot za dodeluvanje pomoss za nadminuvanje
na posledicite od krizata.
DOAGJANJETO NA NOVITE TRUPI NA NATO VO SOGLASNOST SO
MAKEDONSKITE VLASTI
Vo momentov NATO vo Makedonija ima 12.975 vojnici, a
narednata nedela treba da pristignat novi 1.800 vojnici.
Vo ovie dopolnitelni sili ssto pristignuvaat vo
Makedonija, pretezzno kje participiraat britanski,
germanski i holandski vojnici, a zgolemuvanjeto e vo
potpolna sosglasnost so makedonskite vlasti. Ova, na
vccerassnata pres konferencija go izjavi portparolot na
silite na NATO vo Makedonija, Erik Munjo.Toj potencirasse
i deka rasporeduvanjeto na novite trupi e planirano vekje
podolgo vreme kako del od planot za primena na mirovniot
dogovor za Kosovo.
PO DVEMESECCNATA BLOKADA VO SOLUN, AMERIKANSKITE HAUBICI
PRISTIGNAA VO MAKEDONIJA
Osumnaeste haubici,odnosno oruzzjeto ssto SAD i i go
isprati na Makedonija kako pomoss, po dvomeseccnata
blokada vo Solunskoto pristanisste koneccno pristigna vo
Makedonija, javuva Makedonskoto Radio.
Okolu ovoj amerrikanski podarok za Makedonija inaku
prethodno imasse dosta kontroverzi, poradi misterioznata
adresa, negovoto patessestvie, no i propustite vo
dokumentacijata poradi ssto grcckite vlasti i go blokiraa
vo Solunskoto pristanisste. Po reakcijata na makedonskite
vlasti usledi dooformuvanje na dokumentacijata i
usoglasuvanje na nedorazbiranjata, pa taka posle skoro dva
meseca oruzzjeto koneccno se najde na svojata krajna
destinacija.
SE PONEIZVESNO KADE KJE BIDAT SMESTENI NOVITE BEGALCI
Preku graniccnite premini megju Makedonija i Kosovo i
vccera vo zemjava vlegoa nekolju iljadi novi kosovski
begalci koi po podolgo ccekanje na granicata sepak se
smesteni vo nekoj od begalskite kampovi vo zemjava. No
kako ssto izjavuvaat pretstavnicite na makedonskite
ministerstva za vnatressni raboti i za trud i socijalna
politika, dokolku i denes prodolzzi vakviot priliv, kje
bide totalno neizvesno kade kje bidat smesteni novite
begalci.
Vo megjuvreme makedonskite mdiumi zabelezzuvaat deka
megjugraniccniot prostor kaj preminot Blace povtorno
zapoccnuva da se popolnuva so masa begalci koi ccekaat da
bidat rasporedeni vo kampovite vo zemjava. Ovoj prostor
sega e dosta poopremen i postojano se dopolnuva so novi
ssatori za smestuvanje na begalcite. Nepotvrdenite
podatoci od begalcite koi vlguvaat vo Makeodnija inaku
govorat deka od jugoslovenskata strana na granicata vo
bizila na Blace ima okolu 30.000 begalci koi naskoro kje
pristignat na preminot. Zasega kako edinstvena mozznost za
smestuvanje na novi egalci od Kosovo vo Makedonija se
spomnuva kampot Ccegrane koj se usste ne e gotov i vo koj
bi mozzele da se smestat okolu 10.000 lica.
Makedonskite mediumi zabelezzija i deka vccera zapoccnal
pointenziven transport na begalcite od drugi zemji preku
vozdussniot most od skopskiot aerodrom. Taka za razlika od
prethodnite denovi vccera za Holandija, Francija,
Norvesska, Ssvedska, Turska, Finska i Sspanija se
prefrleni nad iljada begalci, so ssto e duplirana
brojkata od okolu 500 begalci kolku ssto dnevno vekje
podolgo vreme se prefrlaa vo drugi zemji.
Ssto se odnesuva do humanitarnata pomoss taa i ponatamu
pristignuva sekojdnevno i se procenuva deka potrebite na
begalcite zasega se zadovoluvaat. Isto taka se veli i deka
zdravstvenata sostojba na begalcite vo kampovite e
zadovolitelna i deka nema epidemii, a vekje se zapoccnalo
i so vakcinacijata protiv zarazni bolesti i toa prvo na
decata.
UNCHR JA SOPIRA SSVEDSKA VO PRIFAKJANJETO BEGALCI
Ssvedska docni i bavno prifakja kosovski begalci po
preporaka na ON, izjavil Pjer Ssorin, pretstavnik na
vlastite vo Stokholm vo intervjuto na drzzavnata
televizija po povod doagjanjeto na prvata grupa od 150
begalci od Makedonija. Kako ssto javuva `Makfaks'
ssvedskite vlasti prethodno soopsstile deka kje prifatat
okolu 5.000 kosovski begalci. Prenesuvanjeto sega se vrssi
ednass nedelno, bidejki e takva sugestijata na
pretstavnicite na ON, izjavil Pjer Ssorin.
OSTAVKA NA MINISTEROT ZA STOPANSTVO, ZZANKO CCADO
Ministerot za stopanstvo na Makedonija, Zzanko Ccado,
vccera podnese ostavka na svojata funkcija so ssto dojde i
do prvata izmena na vrvot na eden resor vo novata
makedonska Vlada. Vo obrazlozzenieto na ostavkata
dostaveno do premierot Georgievski ministerot Ccado veli:
`Ve molam da me razressite od dolzznosta minister za
stopanstvo bidejkji ccuvstvuam deka dobar del od
predlozite ssto gi davam ne se vo duhot na politikata na
Vladata, pa poradi toa i ne se prifakjaat. Isto taka ne
mozzam da se pofalam deka Ministerstvoto za stopanstvo pod
moe rakovodstvo e sinhronizirano so drugite ministerstva
od ekonomskiot del na Vladata. So promenite vo Zakonot za
uprava, ingerenciite i mozznostite za dejstuvanje mi se
drasticcno namaleni poradi ssto smetam deka sum potpolno
neefikasen. Se ccuvstvuvam blokiran i od nedostiogt na
razbiranje od megjunarodnata zaednica koja vetuasse mnogu,
a ne stori nissto. Zatoa mojata ostavka e moralen ccin, a
pokraj toa imam i familijarni priccini', se istaknuva vo
obrazlozzenieto na ostavkata.
Makedonskite mediumi vccera inaku iznesoa i brojni
sspekulacii okolu priccinite za ostavkata na Ccado
povikuvajkji se pritoa na neoficijalni izvori. Taka osven
priccinite ssto vo pismoto gi naveduva sega vekje eks-
ministerot Ccado se sspekulira i deka ostavkata e vo
vrska so tesskotiite vo koi zapadnala Almako bankata vo
koja e toj kosopstvenik. Edna od opciite e i deka Ccado
podnel ostavka bidejki nasetil deka vekje e staven na
listata za rekonstrukcija na Vladata, ssto premierot
Georgievski navodno planira da ja izvede denovive.
Za rekonstrukcijata na Vladata inaku od pred izvesno vreme
postojat brojni sspekulacii, a priccinite glavno se
doveduvaat vo vrska so kritikite ssto premierot
Georgievski im gi upati na nekoi ministri, ocenuvajkji
deka `povekje si gi gledaat sopstvenite biznisi od ossto
mislat na svoite resori'. Sspekulaciite okolu ovaa prva
rekonstrukcija na Vladata na premierot Georgievski pak
govorat (A-1 Televizijata) deka na listata pokraj
gorespomenatiot minister bi mozzele da se najdat i
ministerot za soobrakjaj i vrski Bobi Spirkovski,
ministerot za sport Gjorgji Boev, ministerot bez resor,
Gjorgji Naumov i ministerot za iselenisstvo, Martin
Trenevski.
SPOGODBA ZA SLOBODNA TRGOVIJA MEGJU MAKEDONIJA I TURCIJA
NAJDOCNA DO SEPTEMVRI GODINAVA
Makedonija i Turcija naskoro kje skluccat dogovor za
slobodna trgovija, so koj slednite pet godini makedonskite
proizvodi glavno kje se izvezuvaat bez carina, a od
Turcija kje se uvezuvaat samo proizvodi koi ne se
proizveduvaat vo Makedonija. Spored makedonskiot minister
za trgovija, Nikola Gruevski, dogovorot bi trebalo da bide
potpissan, ratifukuvan i da stapi vo sila najdocna do
septemvri godinava ili vednass po parlamentarrnite izbori
vo Turcija i izborot na novata truska Vlada.
Kako ssto prenesuva `Dnevnik' vladinite pretstavnici na
dvete zemji minatiot mesec vo Ankara gi utvrdile detalite
na dogovorot za slobodna trgovija. Tie predviduvaat
postepeno da se liberalizira razmenata na proizvodi za koi
kje bidat odredeni kvoti.
Vkupnata razmena megju Makeodnija i Turcija inaku minatata
godina iznesuvala 60 milioni dolari, pri ssto Makedonija
uvezla stoki vo vrednost od 51 milion, a izvezla vo
vrdnost od 9 milioni dolari. Pritoa od Makedonija najmnogu
bile izvezeni industriski i zemjodelski proizvodi, a
uvezena glavno stoka za ssiroka potrossuvaccka.
Spored `Dnevnik' Makedonija naskoro treba da potpisse
dogovor za slobodna trgovija i so Ukraina i Bugarija.
NADMINATA KRIZNATA SITUACIJA SO TECCNIOT HLOR
Vodovodnite pretprijatija vo zemjava kje mozzat da zdivnat
bidejki kje mozzat da gi obnovat rezervite na teccen hlor
koj kon krajot na mesecov kje pritigne od Bugarija. So
ova, kako ssto prenesuva Makedonskata Televizija, kje bide
nadminata kriznata sostojba koja nastana otkako
edinstveniot proizvoditel na teccniot hlor (koj se koristi
za hloriranje na vodata za pienje), `Elektrolizata' na
skopskiot `OHIS' prestana so rabota.Teccniot hlor vo
koliccesto od 55 toni koj od Bugarija go naracca `OHIS'
kje bide dovolen da se pokriat potrebite na zemjata za
okolu dva meseca. Pratakata kje treba da pristigne za
okolu dvaesetina dena, a za toj period spored nadlezznite
vo `OHIS' kje bidat dovolni rezervite na fabrikata koi
sega iznesuvaat okolu sedum toni.
`VECCER' - BROJOT NA `UMOVITE' SSTO JA NAPUSSTIJA
MAKEDONIJA SEPAK NE E MNOGU GOLEM
Za Makedonija ekje podolgo vreme postoi fama deka od nea
vo ogromni brojki se iseluvaat mladi i struccni
visokobrazovani kadri koi zaminuaat vo vetenite zemji -
Avstralija, Nov Zeland, Amerika i Kanada. Na makedonskite
vlasti pritoa najccesto im se zemasse za grev ssto
dozoluvaat iseluvanjena vakvite kadri i ne prezvzemat
merki za da gi stimuliraat i tie da ostanata vo zemjava.
Megjutoa, spord podatocite so koi raspolaga `Veccer'
brojot na `umovite' od Makeodnija koi se iselile od
zemjava vo periodot od 1990 do 1998 godina i ne e taka
golem. Ne naveduvajki kolkav e brojot na licata koi vo toj
period se iselile od zemjava, `Veccer pissuva deka od
vkupnata brojka samo 12 posto bile so visso ili visoko
obrazovanie, 42 nasto so sredno, a nad 40 nasto so osnovno
obrazovanie. Od vkupnata brojka na onie ssto zaminale vo
stranstvo pak 72,4 nasto bile nevraboteni, 21,3 nasto
vraboteni, a 4,62 nasto neaktivni.
Ocenuvajkji na krajot deka odnosot megju statistikata i
realnosta ponekogass e diskutabilen, `Veccer' predviduva
deka odlivot na struccnite kadri so poslednite sluccuvanja
na Balkanov sigurno deka kje se inetnzivira.
OMO `ILINDEN' I GODINAVA BEZ PANIHIDA NA GROBOT NA
SANDANSKI
Na cclenovite na organizacijata OMO `Ilinden' i godinava
bugarskite vlasti ne im dozvolija da polozzat venec na
grobot na makedonskiot velikan Jane Sandanski vo
Rozzenskot manastir. Spored provladiniot sofiski vesnik
`Demokracija', pretstavnicite na `neregistriranata OMO
`Ilinden'' vo sabotata i nedelata bugarskata policija ne
gi pusstila do gorbot na Jane Sandanski bidejki nemale
dozvola za odrzzuvanje na panihida. Paralelno so ova
`Demokracija' pissuva deka makedonskiot ambasador vo
Sofija, NikolaTodorccevski vo nedelata polozzil venec na
grobot na Jane Sandanski po povod 84-godissninata od
negovoto zaginuvanje.
(kraj)
mils vesti 27 april 99
----------------------------------------------------------
-----
MILS Macedonia:
----------------------------------------------------------
-----
Main Office:
Mr. Lazar Fotev, director
Mr. Ratko Trajkov, editor
Mr. Ognen Zografski, translator
Skopje, Macedonia
tel/fax: +389 91 223 - 319
bank acc.: 70810 2-00049-4
Investbanka AD Skopje, s.w.i.f.t. code INSBMK22
ACCOUNT CORESPONDENTS
----------------------------------------------------------
----
MILS International:
----------------------------------------------------------
----
Representative Offices:
Europe: London tel/fax: + 44 181-760 5037
North America: Toronto tel/fax: +1 416 - 291 6424
Australia: Adelaide tel/fax: +61 8 -8234 0954
+61 8 -8336 5326