MILS NEWS 04/05/99
MILS
===========M A K - N E W S==================
================================================
04/05/1999 - M.I.L.S. (Skopje)
Contents:
1. MILS NEWS (English)
2. MILS VESTI (Makedonski)
-------------------------------------------------
MACEDONIAN INFORMATION AND LIAISON SERVICE
(M. I. L. S.)
`THE INDEPENDENT NEWS SERVICE
- ESTABLISHED IN AUGUST 1992"
----------------------------------------------------------
-----------------------------------------------------
The MILS - NEWS is a digest of the latest
developments in the Republic of Macedonia and
relevant current events in the Balkans and beyond.
It is published daily in English and Macedonian by
the M.I.L.S. (Macedonian Information and Liaison
Service). M.I.L.S. is a non-profit,
non-governmental service, and is a registered
international bureau of the Australian Macedonian
Society Inc. It is supported by the Ilinden
Foundation, and the Supporting Committee for
European Integration of Macedonia(SCEIM).
Copyright (c) 1999 MILS.
----------------------------------------------------------
----
TRANSFER FUNDS TO MACEDONIA WITH WESTERN UNION !
An efficient, reliable, quick and secure way to
transfer cash funds to the Republic of Macedonia.
Funds received within minutes and paid out in DM
or US dollars only.
Undoubtedly the fastest and most reliable service
available, with 50,000 locations in 165 countries.
Offices also in Skopje, Resen and Bitola.
Telephone: Macedonia: 091 131-889; Germany: 0180 522 5822;
UK: 0800 833 833; France: (01) 4354 4612; Sweden: 020 741
742
Australia: 1-800-501-500; Canada: 1-800-235-0000;
USA: 1-800-325-6000 Switzerland: 0512 22 33 58;
Austria: 0660 8066
----------------------------------------------------------
------
MILS NEWS
May 04 1999
CIVIL UNREST POSSIBLE IF THE WEST DOES NOT HELP
ECONOMICALLY
Civil unrest will result in Macedonia if the West does not
help solve the economic problems faced by this country
caused by the Kosovo crisis. Macedonian Prime Minister
Ljubcho Georgievski told this to "Daily Telegraph" of
London, announcing he would take advantage of British
Prime Minister Tony Blair's visit to Skopje to emphasize
Macedonia's need of substantial international aid to
overcome the "economic nightmare in the country".
"There are now 200,000 refugees in Macedonia, 10 percent
of the population, and we are being criticized by
countries that have not accepted even 1000 refugees",
Georgievski points out, adding that he would clearly
communicate the disappointment of Macedonia from reactions
of the West on the issue of refugees in this country.
Among other things, Georgievski points out that if another
wave of, say, 50,000 refugees tries to get into Macedonia,
then Macedonia will either be destroyed as a state or
forced to close the borders. The Macedonian Prime Minister
gave a similar statement during his visit to the newly
built refugee camp Chegrane, where he was accompanied by
several Government Cabinet ministers and Richard Gere, the
famous Hollywood star. Georgievski emphasized again that
there are over 200,000 refugees and nine refugee camps in
Macedonia, all built with Macedonian money, and except for
two million Dollars from Taiwan, not a single cent has
arrived in Macedonia. The Prime Minister said that all
limits have been exceeded as far as Macedonia is
concerned, and now we will see about the limits of
European states. At the end, Georgievski mentioned foreign
media again, saying that they seem to compete in creating
a bad image of Macedonia.
UNHCR spokesman Chris Janowski rejected accusations from
the Macedonian authorities that the Commissioner has not
aided the construction of refugee camps financially, A1 TV
reports. According to Janowski, the main camps, including
the new Chegrane camp, were built with international
funds. Regarding transport of the refugees through the
"air bridge", Janowski pointed out that the number of
evacuated has dropped from 1600 per day to about 500,
stating that the most likely reason for the drop is the
insistence on thorough inspection of the refugees that
Western European countries have agreed to accept
temporarily.
AID ANNOUNCED FROM SEVERAL COUNTRIES, ISSUE OF ACCEPTING
REFUGEES STILL OPEN
OVER 218,000 REFUGEES RECORDED IN MACEDONIA
ANOTHER ATTACK ON NATO TROOPS NEAR KUMANOVO
MACEDONIA - THE NEXT CARD OF MILOSHEVICH AFTER KOSOVO?
NO ANTI-DUMPING MEASURES AGAINST MACEDONIAN STEEL WHILE
THE WAR IS GOING ON
AGREEMENT FOR INTENSIFYING ECONOMIC LINKS BETWEEN
MACEDONIA AND GREECE
"TEHNOMETAL - VARDAR" INVESTS IN A NEW FACTORY
MILS SUPPLEMENT
SOME SAY IT'S HERE, SOME SAY IT'S NOT...
MILS VESTI
Skopje, 04 maj 1999
DOKOLKU ZAPAD EKONOMSKI NE POMOGNE, MOZZNI GRAGJANSKI
BEZREDIJA
Vo Makedonija kje izbuvnat gragjanski bezredija dokolku
Zapad ne pomogne vo ressavanjeto na ekonomskite problemi
so koi drzzavava se sooccuva poradi kosovskata kriza. Ova
vo intervjuto za londonskiot `Dejli Telegraf' go izjavi
makedonskiot premier, Ljubcco Georgievski najavuvajkji
deka kje ja iskoristi posetata na britanskiot premier Bler
na Skopje za da ja istakne potrebata na Makedonija od
obemna megjunarodna pomoss zaradi nadminuvanje na
`ekonomskiot kossmar' vo zemjava.
`Sega vo Makedonija ima 200.000 begalci ssto pretstavuva
10 procenti od naselenieto, a nie sme kritikuvani od zemji
koi ne prifatile nitu 1.000 begalci, istaknuva
Georgievski, dodavajkji deka na Bler jasno kje mu go
predocci razoccaruvanjeto na Makedonija od reakciite na
Zapad za prassanjeto na begalcite smesteni vo zemjava.
Georgievski megju drugoto istaknuva i deka dokolku kon
Makedonija se upati usste eden bran, na primer okolu
50.000 begalci, togass Makedonija ili kje bide unisstena
kako drzzava ili kje bide prinudena da gi zatvori
granicite.
Izjava vo sliccen ton makedonskiot premier dade i pri
posetata na novotovoreniot kamp za beglaci Ccegrane, kade
ssto besse pridruzzuvan od nekolku vladini ministri, no i
poznatata holiudska zvezda, Riccard Gir. Georgievski
pritoa usste ednass potencira deka vo Makedonija ima nad
200.000 begalci i devet begalski kampovi koi site se
izgradeni so makedonski pari, a osven dva milioni dolari
od Tajvan vo zemjava vo izminative dva meseci nitu cent ne
pristignai vo Makedonija. Pretsedatelot na makedonskata
Vlada izjavi vo Ccegrane i deka ssto se odnesuva do
Makedonija site limiti se probieni, a sega e rabotata da
se vidi limitot na evropskite drzzavi. Na krajot
Georgievski usste ednass gi spomna i stranskite mediumi,
ocenuvajkji deka tie kako da se utrkuvaat vo sozdavanjeto
na loss imidz za Makedonija.
Portparolot na Visokiot komesarijat za begalci na ON, Kris
Janovski, kako ssto prenesuva A-1 Televizijata, gi otfrli
vccera obvinuvanjata na makedonskite vlasti deka
Komesarijatot ne pomognal finansiski za gradenjeto na
begalskite kampovi vo zemjava. Spored Janovski glavnite
kampovi, vkluccuvajkji go tuka i noviot kamp Ccegrane se
izgradeni so megjunarodni sredstva. Ssto se odnesuva do
transportot na begalcite preku vozdussniot most Janovski
istaknal deka brojkata na evakuirani opadnala od 1.600
dnevno na okolu 500, ocenuvajkji deka najverojatno
priccinata za zastojot e stariot problem - pregolemoto
inisistiranje za proverka na begalcite ssto
zapadnoevropskite zemji se soglasija privremeno da gi
primat.
POMOSS NAJAVENA OD POVEKJE ZEMJI, PRASSANJETO ZA PRIEM NA
BEGALCITE I PONATAMU OTVORENO
Vo Makedonija izminatiot prodolzzen vikend prestojuvaa
niza poznati svetski drzzavnici i funkcioneri, od koi
povekjeto najavija ekonomska i humanitarna pomoss za
zemjava, no spored opsstite procenki prassanjeto za
poznaccaen priem na begalcite od Makedonija i ponatamu
ostanuva otvoreno.
Britanskiot premier, Toni Bler, taka vccera vo Skopje
najavi deka Velika Britanija kje ja udvoi pomossta za
Makedonija od 20 na 40 milioni funti, istaknuvajkji deka
se podgotvuvaat i planovi za prifakjanje na odreden broj
begalci, no ne naveduvajkji go toccno i nivniot broj. Bler
izrazuvajki blagodarnost na Makedonija za se ssto
napravila za beglacite, megju drugoto poracca i deka site
begalci kje bidat vrateni na Kosovo.
Vo dvodnevna poseta na Makedonija prestojuvasse i
francuskiot premier, Lajonel Zzospen koj so makedonskiot
premier, Ljubcco Georgievski potpissa protokol za
finansiska pomoss za makedonskiot Budzet od Francija vo
iznos od 45 milioni franci. Zzospen najavi i deka Francija
podgotvuva finansiski paket za pomoss na regionot od 538
milioni franci, kako i deka za rekonstrukcija na
makedonskoto stopansto e osnovan fond vo iznos od 163
milioni franci.
Najavi za ekonomska pomoss vo tekot na vikendot
pritstignaa i od Kanada, pa taka kanadskiot minister za
nadvoressni raboti, Lojd Aksvorti, za vreme na prestojot
vo Skopje istakna deka negovata zemja kje dade 35 milioni
kanadski dolari za begalcite i usste 10 milioni dolari
kako pomoss za makedonskoto stopanstvo.
Vo ednodnevna poseta na Skopje prestojuvasse i japonskiot
minister za nadvoressni raboti, Masahiko Komura koj najavi
deka negovata Vlada podgotvila paket merki za pomoss na
regionot vo iznos od 200 milioni dolari, od koi 60 milioni
kje bidat nameneti za Makedonija i Albanija.
So cel da ja sogledaat situacijata vo Makedonija i
pomognat vo ressavanjeto na brojnite problemi so koi
zemjata e optovarena vo aktuelanata kriza, vo Makedonija
vo tekot na vikendot prestojuvaa i visok komesar na ON za
ccovekovi prava, Mark Robinson, kako i regionalniot
direktor na Svetskata zdrastvena organizacija, Dzo Erik.
Zaednicka sredba vo Skopje imaa i pretsedatelite na
parlamentite na Makedonija, Italija, Albanija i Bugarija,
koi pritoa potpissaa deklaracija za megjusebna sorabotka
vo koja se bara i prekin na nasilstvata na Kosovo.
Izrazuvajkji zagrizzenost poradi vlossuvanjeto na krizata
na Kosovo koja seriozno vlijae vrz bezbednosta na
regionot, potpisnicite vo deklaracijata se zalozzile za
zasilena sorabotka vo finansiranjeto na koridorot Istok-
Zapad, kako i vo borbata protiv organiziraniot kriminal i
korupcijata.
Svojata ssestdnevna poseta na Makedonija koja imase za cel
da gi sogleda problemite vo vrska so kosovskite begalci
vccera ja zavrssi poznatiot holivudski glumec, Riccard
Gir. Na vccerassnata pres konferencija toj istakna deka
stanuva zbor za golema tragedija i katastrofa i gi povika
zemjite na NATO da pomognat vo zgrizzuvanjeto na begalcite
i ja podelat odgovornosta za aktuelnata kriza so koja se
sooccuva Makedonija. Do makedonskite vlasti Gir pak upati
poraka da dozvoli izgradba na povekje begalski kampovi vo
zemjava.
VO MAKEDONIJA DOSEGA EVIDENTIRANI NAD 218.000 BEGALCI
Brojot na begalcite ssto od SRJ dosega vlegle vo
Makedonija iznesuva 218.330 lugje, a od poccetokot na
egzodusot zemjava ja napusstile 33.654 begalci. Ova vccera
go soopssti makedonskoto Ministerstvo za vnatressni raboti
naveduvajki deka samo vccera na graniccnite premini Blace,
Jazzince i Tabanoce vo Makedonija vlegle okolu 4.800
jugoslovenski drzzavjani koi legalno ja preminale
granicata. Pritoa bile registrirani i 360 ilegalni
preminuvanja. Vo megjuvreme spored evidencijata na MVR
vccera preku vozdussniot most od zemjava zaminale okolu
500 begalci. Novite begalci ssto se prstignati vo tekot na
ikendov glavno se smestuvaat vo novootvoreniot kamp
Ccegrane, kako i na mestata na onie koi od drugite kampovi
zaminale vo treti zemji.
Vo megjuvreme britanskiot general Dzon Rajt koj komanduva
so humanitarnata operacija vo Albanija izjavi deka NATO
kje zapoccne da gradi kampovi vo koi kje mozzat da se
smestat okolu 60.000 begalci koi vo momentov se vo
Makedonija. Spored Rajt ova e limitiran broj i potegot
treba da se sfati kako gest na dobra volja sprema
makedonskata Vlada, a Albanija e podgotvena da gi primi
tie lugje.
KAJ KUMANOVO USSTE EDEN NAPAD VRZ NATO-SILITE
Vo ccetvrtokot navccer vo blizina na Kumanovo so
antitenkovska raketa e pukano na lesno oklopno vozilo na
NATO, no bidejki raketata padnala pokraj voziloto pri ovoj
incident nemalo zaginati, nitu povredeni. Od strana na
nadlezznite pri NATO-silite vo Makedonija i od
makedonskite vlasti zasega se vodi istraga za ovoj sluccaj
i nema pokonkretni informacii za storitelite.
Kako ssto prenesuva MIA, oficijalnite pretstavnici na
Alijansata vo Makedonija izjavile deka stanuva zor za
teroristiccki akti protiv trupite na NATO vo Makedonija,
koi inaku dobro se prifateni od pogolemiot del od
naselenieto i od makedonskite vlasti. Pretstavnicite na
Alijansata izjavile i deka vo idnina dokolku bidat
zagrozeni zzivotite na pripadnicite na NATO vo zemjava,
tie kje go upotrebat pravoto na samodobrana i kje vozratat
so ogan.
Na Skopskiot aerodrom inaku zavccera prinudno sleta
amerikanski bobren avion od tipot A-10. Spored
pretstavnicite na NATO, avionot go zagubil edniot motor i
poradi toa sletal na aerodromot vo Skopje, a po popravkata
kje zamine vo bazata vo Italija. Za ovoj avion na NATO koj
e vtor ssto prinudno sletuva na Skopskiot aerodrom vo rok
od eden mesec, inaku neoficijalno se doznava deka bil
pogoden od srpskata proitvvozdussna odbrana.
Makedonskite mediumi zabelezzija i deka vccera nautro vo
blizina na Sveti Nikole kaj branata Mavrovica' se sluccile
dve eksplozii predivikani od bombi. Kako ssto se doznava
mestoto e blokirano od strana na makedonskite policiski
sili koi vodat istraga, a pokonkretni informacii za
nastanot zasega nema.
PO KOSOVO, SLEDEN ADUT NA MILOSSEVICC MAKEDONIJA ?
Ne treba da se otfrli mozznosta deka posle Kosovo sleden
adut na Milossevicc kje bide Makedonija, pissuva
holandskiot minister za razvoj i sorabotka, Evelin Hevkins
vo `Herlad Tribjun'. Spored Hevkins, poradi geografskata
polozzba, na Makedonija i se zakanuva opasnosta povtorno
da padne vo `crnata dupka' na evropskata istorija, no
dokolku Makedoncite go imaat svojot pat toa spored nea
najverojatno nema da se slucci.
Hevkins megju drugoto istaknuva i deka makedonskata
drzzava e polna so elan i pokazzala deka ima se ssto i e
potrebno za da stane model za 21 vek. Za novata makedonska
Vlada, Hevkins pissuva deka pravi se za da gi spoi
razlikite vo zemjata i da gi namali kluccnite tenzii.
Donatorskata konferencija vo Pariz, holandskata ministerka
ja gleda kako mozznost da se pomogne na kosovskite
begalci, no i da se dade podrsska na makedonskata Vlada vo
segassnata kriza i vo idniot razvoj.
DODEKA TRAE VOJNATA NEMA ANTIDAMPING ZA MAKEDONSKIOT
CCELIK
Evropskata asocijacija za uvoz na ccelik, EUROFER, nema da
i se sprotivstavi na odlukata na Evropskata komisija da ne
otvori antidaming postapka sprema makedonskite
proizvoditeli na ccelik se dodeka traat vonrednite
okolnosti, soopssti vccera makedonskoto Ministerstvo za
trgovija. Za vakviot dogovor megju EUROFER i Evropskata
komisija, kako ssto soopssti Ministerstvoto, vo povekje
kontakti bile informirani pretstavnicite na makedonskata
misija vo Brisel.
Kako ssto e poznato postapka za voveduvanje na
dopolnitelni davaccki za makedonskiot ccelik besse
inicirana od EUROFER,otkako pred dva meseci vo Jadranskoto
more besse otkrien brod so makedonski lim koj besse
dokumentiran so falsifikuvani izvozni deklaracii.
Makedonskiot izvoznik `Makstil' vo istragata tvrdesse deka
stanuva zbor za kriminalno delo ne nekoj sluzzbenik na
firmata, koje e napraveno bez znaenje na rakovodstvoto na
firmata. Za antidamping merkite koi postoese mozznost po
ova da bidat vovedeni besse oceneto deka kje go zaprat
kompletniot izvoz na makedonskiot lim i ccelik, a
Makedeonija kje ostane bez soliden devizen priliv.
DOGOVOR ZA PRODLABOCCUVANJE NA EKONOMSKITE VRSKI MEGJU
MAKEDONIJA I GRCIJA
Direktorot na makedonskata Agencija za privatizacija,
Marjan Gjorccev i direktorot na Grcckata nacionalna
agencija za nadvoressna trgovija, Janis Dzen vccera vo
Skopje potpissaa Protokol za sorabotka so koj se sodzavaat
ramki za podobra sorabotka vo ekonomskiot sektor. Na
sredbata na koja prisustvuvale i pretstavnicite na povekje
makedonski i grccki javni i privatni pretprjatija e
oceneto deka dogovorot kje pridonese za poefektivno
rabotenje na messovitite pretprijatija, zaednicckoto
proizvodstvo, investiranjeto, trgovijata, transferot na
tehnologijata, kako i zaednicckiot nastap na treti pazari.
Makedonskiot prestavnik, Gjorccev megju drugoto istakna
deka mozznostite za realno ekonomsko priblizzuvanje na
Makedonija i Grcija vo sferata na ekonomijata, osobeno se
zgolemuvaat so obidite na Makedonija da se stekne so so
status na asocijatina cclenka na EU. Za sklucceniot
dogovor Gjorccev istakna deka osven ssto kje gi
intenzivira ekonomskite vrski megju dvete zemji, kje
pridonese i za vkluccuvanje na Makedonija vo proektot na
PHARE-programata vo koja se vklucceni 13 evropski zemji.
Ovaa programa pak ovozmozzuva potpissuvanjeto na
multirateralni dogovori so povekje zemji od EU vo sferata
na prouccuvanje na pazarot, trgovskite informacii,
osnivanje na zaedniccki institucii za prouccuvanje na
ekonomskite dvizzenja, proucuvanjeto na zakonodavtsvtata
na zemjite na EU i sliccno. Voedno so potpissaniot
dogovor, kako i so vkluccuvanjeto na Makedonija vo
proektot na PHARE, se otvora i prostor za promocija na
makedonskoto stopanstvo i negovite kapaciteti pred
stranskite potencijalni investitori.
`TEHNOMETAL-VARDAR' INVESTIRA VO NOVA FABRIKA
Do krajot na godinava skopskata kompanija `Tehnometal-
Vardar' kje izgradi vo Skopje fabrika za proizvodstvo na
detski peleni, zzenski vlosski i vlazzni ssamivccinja,
ssto kje bide prva fabrika od vakov tip vo zemjava. Kako
ssto prenesuva `Veccer' za izgradba na ovaa fabrika
`Tehnometal-Vardar' planira da vlozzi 2,7 milioni marki od
koi del se sopstveni sredstva, a del kredit koj treba da
bide odobren od Stopanska banka. Opremata pak treba da
bide uvezena od Sspanija, dodeka surovinite kje se
obezbeduvaat od Finska. Domassnata surovina vo poccetokot
kje bide zastapena vo pakuvanjeto i ambalazzata.
Spored nadlezznite vo `Tehnometal-Vardar' za detski pleni,
zzenski vlosski i vlazzni ssamivccinja koi dosega se
obezbeduvaa iskluccivo od uvoz, vo zemjava godissno se
odvojuvaat nad ccetiri milioni dolari. So novata fabrika
vo poccetokot se planira da se pokrijat 30 nasto od
pazarot, a vo skoro vreme da se pokrie i najgolemiot negov
del.
(kraj)
----------------------------------------------------------
-----
MILS Macedonia:
----------------------------------------------------------
-----
Main Office:
Mr. Lazar Fotev, director
Mr. Ratko Trajkov, editor
Mr. Ognen Zografski, translator
Skopje, Macedonia
tel/fax: +389 91 223 - 319
bank acc.: 70810 2-00049-4
Investbanka AD Skopje, s.w.i.f.t. code INSBMK22
ACCOUNT CORESPONDENTS
----------------------------------------------------------
----
MILS International:
----------------------------------------------------------
----
Representative Offices:
Europe: London tel/fax: + 44 181-760 5037
North America: Toronto tel/fax: +1 416 - 291 6424
Australia: Adelaide tel/fax: +61 8 -8234 0954
+61 8 -8336 5326