MILS NEWS 06/05/99
MILS
===========M A K - N E W S==================
================================================
06/05/1999 - M.I.L.S. (Skopje)
Contents:
1. MILS NEWS (English)
2. MILS VESTI (Makedonski)
-------------------------------------------------
MACEDONIAN INFORMATION AND LIAISON SERVICE
(M. I. L. S.)
`THE INDEPENDENT NEWS SERVICE
- ESTABLISHED IN AUGUST 1992"
----------------------------------------------------------
-----------------------------------------------------
The MILS - NEWS is a digest of the latest
developments in the Republic of Macedonia and
relevant current events in the Balkans and beyond.
It is published daily in English and Macedonian by
the M.I.L.S. (Macedonian Information and Liaison
Service). M.I.L.S. is a non-profit,
non-governmental service, and is a registered
international bureau of the Australian Macedonian
Society Inc. It is supported by the Ilinden
Foundation, and the Supporting Committee for
European Integration of Macedonia(SCEIM).
Copyright (c) 1999 MILS.
----------------------------------------------------------
----
MILS NEWS
Skopje, May 06 1999
PARIS - INTERNATIONAL COMMUNITY EARMARKS 252 MILLION
DOLLARS FOR MACEDONIA
Macedonia got 252 million Dollars from the international
community at the donors conference held in Paris
yesterday. 60 million of these are gift donations, while
the remainder are loans. The total sum of funds for
coverage of losses Macedonia suffers from the Kosovo
crisis includes 92 million Dollars in emergency loans
already approved by the World Bank and IMF. The Macedonian
delegation, the World Bank and the European Commission
characterized the donors conference, attended by 120
representatives from 24 of the most developed countries in
the world as successful. Japan, France, the USA and the
Netherlands top the list of most generous donors, and the
European Commission awarded 26 million Dollars. A new
donors conference for Macedonia is scheduled for the
second half of this year, while Macedonia will take part,
together with other countries from the region, in a donors
conference on May 27th, for losses suffered by the entire
region from the Kosovo crisis. Macedonia requested 450
million Dollars to cover the deficit in the balance of
payments and to cover some Budget items. According to
World Bank Head of Mission in Macedonia Ajay Chhibber, the
funds approved are a way out of the current crisis, and
the donors conference is a sign of support from the EU.
Macedonian Finance Minister Boris Stojmenov expressed
satisfaction with the outcome of the conference and
emphasized that the sum awarded is not sufficient and that
additional aid would be sought in bilateral contacts with
certain countries. According to Stojmenov, Macedonia is
now key to peace on the continent, in which Europe should
invest to preserve stability. Stojmenov also announced in
Paris that Macedonia would officially request write-off of
debt from countries belonging to the Paris Club of
creditors.
ADMISSION OF REFUGEES LIMITED AGAIN YESTERDAY
GOVERNMENT CABINET: KOSOVO REFUGEES NOW 12 PERCENT OF
POPULATION IN MACEDONIA
60,000 REFUGEES WILL MOVE FROM MACEDONIA TO ALBANIA,
20,000 WILL GO TO THE USA, ONE THOUSAND PER WEEK TO
BRITAIN?
ARBEN XHAFERI: GOVERNMENT CABINET WAS ON THE BRINK OF
DISSOLUTION TWO WEEKS AGO
GREEKS BUY "OKTA" REFINERY
"MITILINEUS" OF GREECE ANNOUNCES LARGE INVESTMENTS IN
MACEDONIA
WHY DO HUMANITARIAN ORGANIZATIONS AVOID "TETEX"?
MILS SUPPLEMENT
ONE EMPLOYED, ONE WELFARE RECIPIENT AND ONE REFUGEE!?
"Nova Makedonija", May 5 1999
MILS VESTI
Skopje, 06 maj 1999
PARIZ - MEGJUNARODNATA ZAEDNICA ODVOI 252 MILIONI DOLARI
ZA MAKEDONIJA
Na donatorskata konferencija ssto se odrzza vccera vo
Pariz Makedonija dobi od megjunarodnata zaednica 252
milioni dolari, od koi 60 milioni se nepovratni sredstva,
dodeka ostanatiot del se krediti. Vo vkupnata suma na
sredstvata nameneti za pokrivanje na sstetite koi
Makedonija gi pretrpe od kosovskata kriza se vklucceni 92
milioni dolari koi na Makedonija kako vonredni krediti
vekje prethodno i bea odobreni od Svetskata banka i MMF.
Makedonskata delegacija, Svetskata banka i Evropskata
komisija donatorskata konferencija na koja uccestvuvaa 120
pretstavnici od 24 najrazvieni zemji ja ocenija kako
uspessna. Na spisokot na zemjite donatori koi vo Pariz na
Makedonija i odobrija najpovekje sredstva se Japonija,
Francija, SAD i Holandija, a Evropskata komisija
uccestvuva so 26 milioni dolari. Vo vtorata polovina na
godinava inaku e zakazzana nova donatorska konferencija za
Makedonija, dodeka na 27 ovoj mesec Makedonija zaedno so
drugite zemji od regionot kje uccestvuva na donatorskata
konferencija svikana po povod sstetite ssto celiot region
gi trpi od kosovskata kriza..
Kako ssto e poznato Makedonija na donatorskata
konferencija vo Pariz pobara 450 milioni dolari za
pokrivanje na deficitot vo godinassniot platen bilans na
zemjata i pokrivanje na odredeni stavki vo Budzetot.
Spored ssefot na misijata na MMF za Makedonija, Adej
Dziber, odobrenite sredstva znaccat momentalen izlez od
krizata vo koja sega se naogja zemjata, a donatorskata
konferencija znacci signal za podrsskata ssto zemjata ja
uzziva od EU. Makedonskiot minister za finasii, Boris
Stojmenov, izrazuvajkji zadovolstvo od ishodot na
konferencijata sepak naglasi deka dodelenata suma ne e
dovolna i deka vo naredniot period kje bide pobarana
dopolnitelna pomoss vo bilateralni kontakti so odredeni
zemji. Spored Stojmenov Makedonija sega e klucc za mirot
na kontinetot, vo koja Evropa treba da investira zaradi
zaccuvuvanje na stabilnosta. Stojmenov vo Pariz najavi i
deka Makedonija i oficijalno kje pobara otpis na dolgovite
od zemjite cclenki na Pariskiot klub na kreditori.
OD VCCERA PRIEMOT NA BEGALCITE POVTORNO LIMITIRAN
Kako ssto doznava Makedonskata Televizija, brojot na
novoprifatenite begalci vo Makedonija vo idnina kje bide
vo soodnos so brojot na begalcite ssto dnevno od zemjava
kje se transportiraat vo drugi zemji. Situacijata na
graniccnite premini na Makedonija so SRJ zasega e
normalna, a neoficijalno odlukata na makedonskata Vlada
vazzi od vccera, javi MTV.
Makedonija vo megjuvreme e sooccena so nov golem bran na
begalci od Kosovo, pa taka vo zemjava samo vccera vlegle
okolu deset iljadi begalci, a isto tolku dnevno vleguale i
izminatava nedela. Krizniot sstab na Makedonija poradi ova
pobara od megjunarodnite organizacii, kako i od zemjite na
EU i NATO da gi ispolnat svoite obvrski vo pogled na
prevzemanjeto na begalcite za da se sprecci ekonomskata i
politicckata destabilizacija na zemjava.
Kako ssto e istaknato Makedonija dolgo vreme occekuvala
realizacija na vetuvanjata od strana na UNCHR i na NATO za
prefrlanje na humanitarno zgrizzenite lica od zemjava vo
Albanija i vo treti drzzavi, no dosega toa ne e storeno,
nitu pak se kompenzirani ekonomskite ssteti ssto gi
pretrpuva zemjata.
Duri sprotivno, brojot na licata koi od Makedonija preku
vozdussniot most se prefrlaat vo treti zemji postojano se
namaluva i izminative denovi ne ja nadminuva brojakta od
500 lica dnevno, istaknaa vccera pretstavnicite na
makedonskata Vlada. Kako ssto e zaklucceno, so ova
prakticcno se ostvaruva scenarioto na srpskiot
pretsedatel, Slobodan Milossevicc - so deportacijata na
begalcite vo sosednite zemji da predizvika prelevanje na
konfliktot i ja destabilizira Makedonija.
So ogled na visokata ekonomska, socijalna i politicckata
cena i zaradi spreccuvanje na possirokoto prelevanje na
konfliktot Vladata soopssti deka vodena od neophodnosta za
zasstita na bezbednosta na zemjava vo naredniot period
nema da bide vo mozznost da prifati novi branovi na
begalci.
Pretstavnicite na Krizniot sstab na makedonskata Vlada
inaku soopsstija vccera i deka vo Makedonija do
novootvoreniot kamp Ccegrane kje se izgradi usste eden
Ccegrane 2, a kje se prossirat i kampovite Senokos i
Blace, ssto e maksimumot ssto mozze da se stori okolu
novite branovi kosovski begalci vo zemjava.
Na vccerassnata sednica na Krizniot sstab inaku dojde do
konfliktna situacija bidejkji na oficijalniot stav na
makedonskata Vlada deka raselenite lica od Kosovo vo
Makedonija imaat status na humanitarno zgrizzeni lica i
deka tie vsussnot se deportiraat od Kosovo, se
sprotivstavi zamenik-ministerot za zdravstvo vo Vladata na
Makedonija, Muharem Nedzipi. Spored nego se raboti sepak
za begalci i tie ne mozzat taka ednostavno da se prefrlat
vo Albanija i vo treti zemji kako ssto bara makedonskata
Vlada. Na ova usledi i ostra reakcija na ministerot za
odbrana, Nikola Kljusev, koj povtoruvajki go oficijalniot
stav na Vladata go upozori Nedzipi da se drzzi do svojot
resor ili da ja napussti sednicata.
KOSOVSKITE BEGALCI VEKJE 12 NASTO OD NASELENIETO VO
MAKEDONIJA
Vo Makedonija vo momentov ima nad 230.000 lica od Kosovo
ili 12 procenti od vkupnoto naselenie vo zemjava, a
pogolem del od ovie lica ne se registrirani. Ova, kako
ssto prenesuva Makedonskata Televizija bilo prezentirano
na vccerasnata sednica na makedonskata Vlada na koja e
raspravano za najnovite sostojbi vo vrska so ogromniot
napliv na begalcite vo zemjava.
Dosega samo od strana na Ministersvtoto za urbanizam i
gradezznisstvo za podgotvuvanje na terenot i neophodnite
pridruzzni objekti vo begalskite kampovi se investirani
okolu 10 milioni dolari, a na smetkata na ova Ministerstvo
od UNCHR dosega se prefrleni sredstva vo iznos od ssest
milioni denari. Ovoj iznos pak Ministerstvoto dnevno go
odvojuva za odrzzuvanjeto na higienata i za
proccistuvanjeto na vodata vo kampovite. Okolu grizzata za
begalcite Vladata gi prevzema site potrebni aktivnosti,
vkluccuvajkji go i nivnoto prefrlanje vo drugi zemji, se
veli vo soopsstenieto od sednicata, pri ssto se dodava i
deka dosega samo Germanija i Trucija se pridrzzuvaat na
dogovorot za prifakjanje na odreden broj begalci zgrizzeni
vo Makedonija.
60.000 BEGALCI OD MAKEDONIJA KJE SE UPATAT ZA ALBANIJA,
20.000 ZA SAD, PO ILJADA NEDELNO ZA VELIKA BRITANIJA ?
Brojkata od nad 200.000 begalci vo Makedonija i posledniot
priliv na novi begalci e mnogu povekje od ona ssto ovaa
zemja veti deka kje go primi. Megjunarodnata zaednica ne i
dade dovolno podrsska na Makedonija za prifakjanjeto na
begalcite, nitu pak ja pomaga ekonomijata na zemjata koja
ssto trpi ogromni ssteti, izjavi vccera specijalniot
pretstavnik na ON, Denis Maknamara, na pres konferencijata
po vccerassnite razgovori so makedonskite vlasti. Toj
megju drugoto najavi deka dokolu Albanija se soglasi, vo
ovaa zemja naskoro bi mozele da se smestat okolu 60.000
kosovski begalci od Makedonija. I pretstavnicite na UNCHR
vccera najavija deka za sedum do deset dena UNCHR so
pomoss na Germanija, Velika Britanija i Francija mozze da
izgradi vo Jugoistoccna Albanija tri kampa za 60.000
begalci od Makedonija. Makedonskta Vlada vccera inaku
besse decidna vo davanjeto soglasnsot za transfer na
begalcite od zemjava vo Albanija.
Najavi za pogolem priem na kosovskite begalci od
Makedonija pristignaa i od SAD kade bi trebalo da
otpatuvaat okolu 20.000 lica. Vccera za ovaa zemja
otpatuva i prviot avion so begalcite od Makedonija. Od
Velika Britanija pak neposredno po posetata na premierot
Toni Bler na Makedonija e soopssteno deka ovaa zemja vo
idnina nedelno kje prima po iljada kosovski begalci od
Makedonija.
Zamenik-ministerot za nadvoressni raboti na Makedonija,
Boris Trajkovski inaku vccera informirasse deka dosega
samo Germanija i Turcija gi izvrssuvaat svoite obvrski vo
pogled na priemot na begalcite, bidejkji od vkupno 32.000
transportirani lica od Makedonija vo treti zemji,
polovinata zaminale vo ovie dve drzzavi.
UNCHR vcera soopssti i deka kje pobara pomoss od
donatorskite organizacii vo visina od 14 milioni dolari
kako kredit za Makedonija okolu begalcite, a se pregovara
i za nepovratni sredstva koi bi trebalo da i bidat dadeni
na makedonskata Vlada
ARBEN DZAFERI - VLADATA PRED DVE NEDELI BESSE PRED
PAGJANJE
Aktuelnata makedonska Vlada koja sega e pred
rekonstrukcija, spored liderot na PDPA-NDP, Arben Dzaferi,
izbegnala pagjanje pred samo dve nedeli. Vo intervjuto za
britanskiot BBC na prassanjeto kolku blisku bil momentot
za pad na makedonskata Vlada, Dzaferi objasnil deka so
tesski odluki bil izbegnat momentot na destabilizacija na
Makedonija, nametnat od strana na jugoslovenskiot
pretsedatel Milossevicc. `Ne sakavme da mu dademe argument
na Milossevicc deka so vozdussnite napadi se producira
nestabilnost na celiot region', istaknal Dzaferi,
obajsnuvajkji deka poradi ova interveniral da se sprecci
pagjanjeto na makedonskata Vlada. Za toa kakvi baranja
postavil pred premierot Georgievski, Dzaferi istaknuva
deka instistiral da se izbere pravata strana - NATO i EU.
Vo sprotivno sekoje drugo ressenie za Makedonija bi bilo
katastrofalno, izjavil Dzaferi za BBC. Na prassanjeto
kolku PDPA-NDP e organizirana ili zossto ne gi organizira
svoite sledbenici vo sluccaj na konflikt koj spored
novinarot na BBC bil mnogu izvesen, Dzaferi odgovoril;
`Nie sme podgotveni i organizirani vo sekoe reme i ne
ccekame ssto kje ni dade gospod. Podgotveni sme za
zacuvuvanje na stabilnosta koja e nass interes, no i
podgotveni da se zasstitime sebesi'.
GRCITE JA KUPUVAAT RAFINERIJATA `OKTA'
Makedonskata Vlada na vccerassnata sednica odlucci kako
stratesski investitor za skopskata rafinerija `OKTA' da go
predlozzi grcckoto akcionersko drusstvo `ELPET Balkan'.
Kako ssto soopssti Vladata, so cel da se osigura
neprecceno snabduvanje na zemjata i rafinerijata so surova
nafta grcckata kompanija vo ponudata se obrzuva da izgradi
naftovod od `EKO' rafinerijata vo Solun do skopskata
rafinerija vo rok od tri godini. Vkupnata cena na
izgradbata na naftovodot vo dolzzina od 220 kilometri so
kapacitet od 2,5 miloni toni nafta godissno se occekuva da
iznesuva okolu 90 milioni dolari. Poradi zadovoluvanje na
neophodnite svetski standardi grcckata kompanija kje
investira i vo osovremenuvanjeto na postojnite postrojki
vo rafinerijata `OKTA', kako i vo nejzinite pridruzzni
objekti za ssto se planirani dopolnitelni sredstva vo
iznos od 60 milioni dolari. Vo soopsstenieto Vladata
istaknuva deka ovaa investicija pretstavuva edna od
najznaccajnite i po iznos najgolemi dosegassni stranski
vlozzuvanja vo Makedonija.
Kako ssto prenesuva A-1 Televizijata zad proektot so
rafinerijata `OKTA' vsussnost stoi grcckata kompnija
`Helenik Petroleum' koja vekje idnata nedela kje otkupi
drzzaven kapital vo skopskata rafinerija vo vrednost od
16,4 milioni marki (48 nasto od kupniot kapital na
`OKTA'), kako i 2,1 milioni dolari akcii ssto go poseduva
Penziskiot fond (6,36 nasto od kapitalot). So ova `Helenik
Petroleum' vo `OKTA' proceneta na 32 milioni marki kje
poseduva 54,5 nasto od akciite, odnosno kontrolniot paket.
Dogovorot so grcckata kompanija makedonskata Vlada kje go
sklucci spored novovovedeniot model za neposredno
spogoduvanje. Dokolku dogovorot bide potpissan spored
prethodnoto pismo za nameri, grcckata kompanija pokraj
kupuanjeto na OKTA', vo izgradbata na naftovodot i
modernizacijata na rafinerijata i benzinskite pumpi kje
vlozzi 150 milioni dolari i kje go ima eksluzivnoto pravo
da raboti so rafinerijata vo narednite 50 godini.
GRCCKIOT `MITELINEOS' NAJAVUVA GOLEMI INVESTICII VO
MAKEDONIJA
Grcckata kompanija `Mitilineus' naskoro kje gradi
termocentrala na gas vo Skopje, a vo svoite investicii vo
Makedonija kje go vklucci i kupuvanjeto na topilnicata
`Zletovo'. Isto taka postojat mozznosti i za kupuvanje na
nekolku rudnici vo zemjava. Ova besse istaknato na
vccerassnite razgovori megju pretstavnicite na grcckata
kompanija Mitelineos' so makedonskiot premier Ljubcco
Georgievski i makedonskite stopanstvenici. Spored
pretsavnicite na `Mitelineos' koja e edna od najgolemite
vo Grcija i ccij kapital se procenuva na okolu edna
milijarda dolari, vo izgradbata na termocentralata vo
Skopje kje investiraat i grcckoto `Elektrostopanstvo',
pretstavnisstvoto na `Simens' vo Grcija, cementarnicata
`Titan' i `Jurobank', a investicijata kje iznesuva
nekolku stotici milioni dolari.
Ponudata za kupuvanje na topilnicata `Zletovo' pak kje
bide dostavena do krajot na nedelava, a po ova kje bidat
dostaveni ponudi i za kupuvanje na rudnicite `Sasa'
`Zletovo' i `Toranica'.
Kako tret proekt vo koj uccestvuva kompanijata
`Mitilineos' e posocceno na skopskata Stopanska banka, pri
ssto kje bide vkluccena i Grcckata nacionalna banka.
Realizacijata na ovoj proekt kako ssto e istaknato mozze
da se occekuva vo juni godinava.
ZOSSTO HUMANITARNITE ORGANIZACII GO IZBEGNUVAAT `TETEKS' ?
Makedonskite proizvoditeli trpat zagubi poradi vojnata vo
SRJ i denovive golem del od firmite od zemjava upatija
protesti bidejkji humanitarnite organizacii koi se grizzat
za begalcite vo zemjava ne kupuvaat reccisi nissto od
makedonskite proizvodi. Eden od mnogubrjnite takvi primeri
e fabrikata za tekstil od Tetovo `Teteks', cija
rakovodstvo postavi prassanje do UNCHR zossto za begalcite
vo zemjaa ne se koristat teteksovite kjebinja koi megju
drugoto poseduvaat i megjunaroden sertifikat deka mozzat
da se koristat za humanitarni potrebi nasekade vo svetot.
Spored rakoodstvoto na `Teteks' fabrikata vo ovoj moment
mozze da isporacca 100.000 kjebinja, a za mossne kratok
rok da izraboti usste tolku. Isto taka se naveduva i deka
vo magacinite na fabrikata se naogjaat okolu 100.000
trikotazzni odevni predmeti od koi 40.000 se detska
obleka. Teteksovata konfekcija pak vo sekoj moment mozze
da ponudi 120.000 parccinja masska i zzenska obleka.
Ocenuvajki deka e krajno nejasno zossto megjunarodnite
humanitarni orgnizacii odbivaat za begalcite da nabavuvaat
proizvodi od `Teteks', rakovodstvoto na fabrikata
istaknuva i deka pritoa se zanemaruva i ekonomskiot efekt
od povekje aspekti. Vo ovoj kontekst se istaknuva deka
samo avionskiot prevoz do Makedonija po kilogram proizvod
povekje ccini odkolku ssto e vrednosta na proizvodot kupen
vo `Teteks'.
(kraj)
mils vesti 06 maj 99
----------------------------------------------------------
-----
MILS Macedonia:
----------------------------------------------------------
-----
Main Office:
Mr. Lazar Fotev, director
Mr. Ratko Trajkov, editor
Mr. Ognen Zografski, translator
Skopje, Macedonia
tel/fax: +389 91 223 - 319
bank acc.: 70810 2-00049-4
Investbanka AD Skopje, s.w.i.f.t. code INSBMK22
ACCOUNT CORESPONDENTS
----------------------------------------------------------
----
MILS International:
----------------------------------------------------------
----
Representative Offices:
Europe: London tel/fax: + 44 181-760 5037
North America: Toronto tel/fax: +1 416 - 291 6424
Australia: Adelaide tel/fax: +61 8 -8234 0954
+61 8 -8336 5326