MILS NEWS 10/09/1997
MILS
==================================================
===========M A K - N E W S==================
================================================
10/09/1997 - M.I.L.S. (Skopje)
Contents:
1. MILS NEWS (English)
2. MILS VESTI (Makedonski)
-------------------------------------------------
MACEDONIAN INFORMATION AND LIAISON SERVICE
(M. I. L. S.)
------------------------------------------------
The MILS - NEWS is a digest of the latest
developments in the Republic of Macedonia and
relevant current events in the Balkans and beyond.
It is published daily in English and Macedonian by
the M.I.L.S. (Macedonian Information and Liaison
Service). M.I.L.S. is a non-profit,
non-governmental service, and is a registered
international bureau of the Australian Macedonian
Society Inc. It is supported by the Ilinden
Foundation, and the Supporting Committee for
European Integration of Macedonia(SCEIM).
Copyright (c) 1997 MILS.
------------------------------------------------------------
--
M I L S N E W S
Skopje, 10 September, 1997
FOUL WEATHER HITS CURRENCY MARKET... AGAIN
Yesterday a minor `preemptive' tremor shifted the DM
exchange rate up to 31.5 denars at exchange offices
throughout Macedonia's capital. Ergo it can hardly be
surprising that the DM became a scarcity while buying
interest streaked through the roof... exchange offices were
either not working at all - or selling only very small
quantities. This exchange rate shift (form an initial 31.2
denars per DM) is being attributed to rumours on another
denar-devaluation to be announced by the Govt. `Dnevnik'
reports that these speculations were leaked by well-informed
circles close to the proverbial `horse's mouth.' Concordant
to these the denar is to embark on a gradual downhill ride
by the end of this year, when it is to stabilize at the rate
of 36-37 denars per DM. The above mentioned daily further
reports that at several cities in Macedonia the DM reached
the value of 32.5 denars - while at Bitola it was being sold
at the rate of up to 35 denars.
The NBM has denoted rumours on a possible devaluation as
pure speculation through which somebody is attempting to bag
extra profits. In this context it has also been said that
the outcomes of last June's devaluation have been extremely
positive, resulting in more purchased hard currency assets
than expected initially. Thus there was no need of a new
round of denar-devaluation. In order to calm down tension
which has been mounting throughout exchange offices
`Komercijalna Banka' and `Makedonska Banka' have announced
their selling of hard currency assets (at the rate of 31.2
denars per DM) as of today, with the provision that a
maximum of 500 DM and 1 000 DM per buyer respectively.
HOMMAGE TO MOTHER THERESA
`THE MINORITY GUIDE' - 250 000 MACEDONIANS IN BULGARIA
TURKISH DEFENSE SECRETARY IN MACEDONIA TODAY
OUTLINING PARTICIPATION AT `UN' ASSEMBLY
BUSINESS BANKS PRESSURED
DEBT-REPROGRAMMING ALMOST COMPLETED
NEW BLESSINGS ON HAVING A GAS PIPELINE
OHRID HOSTS AIR SPACE MANAGEMENT CONFERENCE
MURDER OF POLICE OFFICERS - AN ATTACK ON INSTITUTIONS WITHIN
THE SYSTEM
TRIAL OF RUFI OSMANI AND REFIK DAUTI CONTINUES TODAY
M I L S SUPPLEMENT
`Government Controls Economy Via Agencies'
(`Dnevnik' - 5th September 1997)
(end)
mils news 10 September 1997
MILS VESTI
Skopje, 10 septemvri 1997
POVTORNO BRANUVANJA NA DEVIZNIOT PAZAR
Na devizniot pazar vo skopskite menuvaccnici vccera dojde do
izvesno pomestuvanje na kursot na germanskata marka i taa
mozzesse da se kupi za 31,5 denari i toa samo vo pomali
iznosi. Evidenten pak besse golemiot interes za kupuvanje na
devizi, no povekjeto od menuvaccnicite voopssto ne rabotea
ili prodavaa samo mali iznosi. Pomestuvanjeto na kursot na
markata (prethodno se dvizzesse okolu 31,2 denar za edna
marka), a i na drugite devizi se objasnuvasse so toa deka se
occekuva usste edna devalvacija na denarot od strana na
Vladata. Vakvite sspekulacii spored objasnuvanjata vo
menuvaccnicite dossle od navodno dobro upateni krugovi od
`ccarssijata'. `Dnevnik' pissuva i deka vo optek e i
verzijata spored koja denarot posetpeno kje devalvira do
krajot na godinava koga navodno treba da se stabilizira na
36 do 37 denari za marka. Spored ovoj vesnik vo povekje
gradovi vo Makedonija markata vccera dostignala vrednost od
32,5 denari, a vo Bitola se prodavala i za 35 denari.
Od strana na Narodnata banka pak glasinite za navodna nova
devalvacija se okvalifikuvani kako ccista sspekulacija na
koja nekoj saka da ostvari ekstra profit. Pritoa e navedeno
deka rezultatite od poslednata devalvacija vo juni godinava
se izvnoredno povolni, a koliccestvoto na devizi otkupeni na
pazarot e nad occekuvanoto nivo, pa poradi toa ne stanuva
zbor za nekakva nova devalvacija na denarot. Za smiruvanje
na tenziite sozdadeni vo menuvaccnicite inaku vccera vekje
se vkluccija Makedonska i Komercijalna banka koi najavija
deka od denes kje zapocnat so prodazzba na devizi. Pritoa
markata kje se prodava po kurost od 31,2 denari so
ograniccuvanje od 1.000 odnosno 500 marki dnevno po
kupuvacc.
POCCIT KON MAJKA TEREZA
Makedonskata Vlada po povod smrtta na Majka Tereza ressi
vccera na mestoto na koe se naogjala kukjata vo Skopje vo
koja taa e rodena da bide postavena spomen plocca. Zaradi
zaccuvuvanje i prodolzzuvanje na humanitarnite dela na Majka
Tereza nejzinoto ime kje go nosi dosegassnata socijalna
humanitarna asocijacija za stari lica vo Skopje. Kako ssto e
soopssteno vccera, Vladata isto taka ressila na denot na
pogrebot, 13 septemvri vo Kalkuta da prisustvuva delegacija
na Makedonija predvodena od minsterot vo Vladata i
pretsedatel na Komisijata za odnosi so verskite zaednici,
Vladimir Naumovski.
Premierot Crvenkovski pak po povod smrtta na Majka Tereza
upati telegrama so sosccuvstvo do indiskata Vlada i do
poglavarot na Katolicckata crkva Jovan Pavle Vtori. Vo
Katolickata katedrala vo Skopje inaku vccera besse odrzzana
misa na koja biskupot Joakim Herbut govoresse za zzivotniot
pat na golemiot dobrotovor. Vo knigata na zzalosta ssto e
otvorena vo gradskoto sobranie se zapissa golem broj na
gragjani, pretstavnici na institucii, organizacii i na
drzzavnite organi.
KNIGA-PRIRACCNIK ZA MALCINSTVATA - VO BUGARIJA 250.000
MAKEDONCI
Vo Bugarija zziveat okolu 250.000 Makedonci, se istaknuva vo
knigata- priraccnik za malcinstvata vo svetot, objavena
neodamna od Megjunarodnata grupa za pravata na malcinstvata
vo London. Vo priraccnikot, kako ssto javuva `Makpres' se
istaknuva deka vo Bugarija se zboruva na tri jazika -
bugarski, turski i makedonski.
Bugarskiot vesnik `Duma' pak prenesuva deka vo priraccnikot
se veli oti vkupniot broj na ppripadnicite na malcinstvata
ssto zziveat vo Bugarija iznesuva eden milion i 715.000
lica, od koi najmnogubrojni se Turcite i Romite, a vo
grupata `drugi' se vklucceni Makedoncite, Rusitee i drugi.
Vo priracnikot bugarskoto malcisntvo se posoccuva vo osum
drzzavi megju koi i vo Makedonija, kade ssto e navedeno deka
ziveat 1.762 Bugari. Spored priracnikot vo Albanija nema
bugarsko malcinstvo.
Organizacijata na Makedoncite vo Bugarija OMO `Ilinden',
spored `Makpres' kje pobara sredba so bugarskiot pretsedatel
Petar Stojanov na koja kje bide pobarano na Makedoncite vo
Bugarija da im bidat dadeni prava na nacionalno malcinstvo.
Ova bilo soopssteno na vccerassnata pres konferencija na
koja pretsedatelot na organizacijata, Kiril Ivanov, ja
prezentiral deklaracijata, kako i memorandumot ssto kje bide
ispraten do megjunarodnite institucii za zasstita na
ccovekovite prava. Vo niv se bara podrsska za registriranje
na OMO `Ilinden' od bugarskite vlasti, a bugarskata vlast e
obvineta za sistemski teror i asimilacija na Makedoncite vo
Pirinska Makedonija. Se istaknuva deka `Bugarija padnala na
nivo na sekta koga se obidela da gi kupi dussite na
Makedoncite vo Albanija preku humanitarnata pomoss'.
TURSKIOT MINISTER ZA ODBRANA DENES VO MAKEDONIJA
Od denes vo dvodnevna oficijalna poseta na Makedonija
prestojuva ministerot za nacionalna odbrana na Turcija Ismet
Sezgin. Za vreme na prestojot pokraj sredbite i razgovorite
so svojot domakjin ministerot za odbrana, Lazar Kitanovski,
ministerot Sezgin kje bide pprimen od pretsedatelot na
Makedonija, Kiro Gligorov, premierot Branko Crvenkovski i
ministerot za nadvoresni raboti, Blagoj Handziski, a kje gi
poseti i Voenata akademija vo Skopje i Ohrid i Bitola.
VLADA - PLATFORMA ZA UCCESTVO NA ZASEDANIETO NA ON
Makedonskata Vlada na vccerassnata redovna 15-ta sednica go
utvrdila zakonot za drzzavna statistika i gi prifatila
izmenite na zakonot za igri na srekja. Isto taka Vladata ja
prifatila informacijata za orientacioniot plan za
izvrssuvanje na esenskata i proletnata seidba za 1997/98
godina pri ssto e zaklucceno Ministerstvoto za zemjodlestvo,
ssumarstvo i vodostopanstvo vo sorabotka so Ministerstvoto
za stopanstvo preku Direkcijata za stopanski rezervi da
obezbedat kredit za nafta za site subjekti koi uccestvuvaat
vo esenskata seidba. Vladata utvrdila i nekolku predlozi za
unapreduvanje na sorabotkata na Makedonija so Slovenija,
Danska i Holandija vo domenot na vrabotuvanjeto. Na
sednicata bila prezentirana i postapkata za izbor na
konceseioner za objektot hidrocentralata `Ccebren', a
prifatena e i predlog-odlukata za formiranje komisija za
sproveduvanje postapka za koncesija i izbor na koncesioner
za izgradba na povekje patni pravci vo Makedonija. Vladata,
kako ssto se naveduva vo oficijalnoto soopsstenie od
sednicata, ja utvrdila i platformata za uccestvo na
delegacijata na Makedonija na 52-to redovno zasedanie na
Generalnoto sobranie na ON. Kako ssto e soopssteno na ova
zasedanie delegacijata na Republika Makedonija kje bide
predvodena od pretsedatelot Kiro Gligorov, a vo nea kje se
naogja i ministerot za nadvoressni raboti Blagoj Handziski.
PRITISOK KON DELOVNITE BANKI ZA POEVTINUVANJE NA KREDITITE
Kreditot od 45 milioni dolari dodelen neodamna od Svetskata
banka za Makedonija e vtora faza od dogovort postignat megju
makedonskata Vlada i Svetskata banka za otvoranje na
kreditna linija za finasiranje na makedonskiot privaten
biznis. Spored makedonskiot minister za finansii, Taki Fiti,
koj neodamna vo Njujork go potpissa kreditot so Svetskata
banka, sredstvata se odobreni na 20 godini otplata, pet
godini grejs period i libor kamatata plus 0,5 nasto, a kje
bidat plasirani preku komercijalnite banki vo Makedonija za
proekti kandidirani od privatniot sektor. Za pretprijatijata
pak se razliccni rokovite za vrakjanje na sredstva vo
zavisnost od toa za kakov investicionen proekt stanuva zbor.
Odredeno e rokot za pretprijatijata da iznesuva od edna do
deset godini, grejs periodot da iznesuva tri godini, a
maksimalniot iznos da iznesuva 2,5 milioni marki. Pritoa
nema ograniccuvanja za koj sektor od stopanstvoto se raboti,
odnosno kreditot mozzat da go zemaat nad 51 posto
privatiziranite pretprijatija od industrijata,
zemjodelstvoto, trgovijata.... So vakov kredit, spored
minisetrot Fiti, kje se izvrssi dopolnitelen pritisok vrz
delovnite banki za poevtinuvanje na kreditite na domassnite
banki. Kamatnata stapka na kreditot od Svetskata banka nema
da iznesuva povekje od osum posto godissno, dodeka
proseccnata bankarska kamata vo Makedonija sega se dvizzi
okolu 20 posto godissno. Vo izjavata za Makedonskata
Televizija ministerot Fiti istakna i deka vekje postojat
gotovi investicioni programi koi se prezentirani do
delovnite banki vo vkupna vrednost od 40 milioni marki i tie
mozzat da gi izdrzzat kako kriteriumite na delovnite banki,
taka i na Svetskata banka.
Ocenuvajki ja neodamnessnata poseta na SAD i sredbata so
sefot na misijata na MMF za Makedonija, Robert Korker
ministerot Fiti go naglasi istaknatoto zadovolstvo na
Fondot od posledniot paket na ekonomski merki na Vladata i
devalvacijata na denarot. Poradi toa mozze da se occekuva
deka na 22 oktomvri pred bordot na MMF kje bide odobrena i
vtorata transsa na ESAF-aranzzmanot za Makedonija.
PRI KRAJ REPROGRAMIRANJE NA DOLGOVITE KON PARISKIOT KLUB
Denovive vo Skopje treba da bide potpissan dogovorot za
reprogarmiranje na dolgot na Makedonija sprema SAD vo
ramkite na Pariskiot klub na doveritelite, javuva A-1
Televizijata. Dogovorot se odnesuva za dolgot vo iznos od
100 milioni dolari ssto pretstavuva edna tretina od vkupniot
dolg na Makedonija sprema zemjite od Pariskiot klub. So ova
se priveduva kon kraj potpissuvanjeto na dogovorite za
reprogramiranje na dolgovite so zemjite cclenki na
Pariskiot klub i za potpissuvanje ostanuvaat usste
dogovorite so Italija i Japonija. So ovie zemji pak vekje se
dogovoreni poedinostite na dogovorite i bidejki nema
otvoreni prassanja, potpissuvanjeto se occekuva da bide
nabrgu.
NOVI PREDNOSTI OD GASIFIKACIJATA
Znaccitelen del od programata na energetskiot sektor na
PHARE momentalno se proektite za povrzuvanje na energetskite
sektori na istoccnoevropskite zemji, kako i na Makedonija i
Bosna i Hercegovina, soopsstija pretstavnicte na danskata
konslating firma `Kovikonsalt'. Na vccerassnata prezentacija
na Nacrt-studijata za interkonekcija na transevopekite
gasovodni mrezzi odrzzana vo Skopje e oceneto deka
povrzuvanjeto na Makedonija so Evropskata gasovodna mrezza
ima povekje prednosti. Kratkoroccno ovozmozzuva razvoj na
industrijata nadvor od Skopje na ekolosski opravdan naccin,
a dolgoroccno na zemjava i dava vazzna uloga na tranzitot na
prirodniot gas od sredniot Istok i Severna Afrika kon
Evropa. So dokumentot se predlagaat ccetiri mozzni naccini
na povrzuvanje na transevropskata mrezza, megju koi i
trasata Makedonija-Grcija i Skopje-Saraevo preku Albanija.
OHRID - REGIONALNA KONFERENCIJA ZA UPRAVUVANJE SO
VOZDUSSNIOT PROSTOR
Vo Ohrid vccera zapoccna so rabota ccetvrtata
Centralnoistoccna evropska regionalna konferencija za
upravuvanje so vozdussniot prostor. Na konferencijata
Makedonija i Bugarija treba da gi prezentiraat svoite
strategii za kontrola i zasstita na vozdussniot prostor i
kje i se prikluccat kon ovaa asocijacija vo ramkite na
programata `Partnerstvo za mir'. Na ohridskiot sobir na
voeni i civilni vozduhopolovni eksperti i funkcioneri
uccestvuvaat delegacii od 13 evropski zemji koi vo naredniot
period kje mozzat da koristat sredstva i oprema za
odrzzuvanje na sopstvenite radarski sistemi ssto vo
najgolemiot del se podrsska od SAD. Isto taka vo Ohrid se
prisutni i delegacii na SAD, NATO i nekolku neutralni
evropski drzzavi. Vo tekot na rabotata kje se razgovara i za
modernizacijata na kontrolata na vozdussniot soobrakjaj,
zasstitata na suverenitetot i posebno za regionalnara
sorabotka.
UBISTVATA NA POLICAJCITE KAJ TETOVO `ATAK VRZ INSTITUCIITE
NA SISTEMOT'
Vo vrska so ubistvoto na dvajcata policiski inspektori vo
seloto Dolno Palccisste kaj Tetovo od policijata zasega nema
oficijalni soopsstenieja za nastanot, osven za podignatite
obvinenija proitv Besnik Aliti za ubistvo na sluzzbeni lica
pri vrssenje na sluzzbena dolzznost, kako i protiv negovata
majka Zirafete Aliti za kriviccno delo neprijavuvanje i
podgotovka na kriviccno delo. Vo javnosta pak kruzzat
povekje sspekulacii za priccinite koi dovele do ubistvoto.
Kako ssto doznava `Vecccer' ubistvoto na Alisan Deari od
strana na brakjata Besnik i Agim Aliti i Dzevair Bajrami
(protiv koi isto taka se podignati obvinenija za ubistvo) na
vtori ovoj mesec e glavnata priccina od koja site
posledovatelni nastani se samo posledica. Kako ssto e
poznato policijacite se ubieni pri obidot da gi privedat
brakjata Aliti poradi storenoto ubistvo. Vo pozadinata na
ova ubistvo pak spored `Veccer' mozzno e da lezzi trgovijata
so oruzzje od Albanija, na ssto ukazzuva pronajdeniot golem
arsenal na oruzzje vo domot na brakjata Aliti.
Dodeka se cceka oficijalnoto soopsstenie od policijata,
odnosno zavrssuvanje na istragata, od strana na nekolku
partii vo Makedonija pristignaa soopsstenija so osuda i
ogorccenost poradi krvavite nastani.
Liberalno-demokratskata partija pritoa ocenuva deka se
raboti za opasni dejstvija koi treba da se imenuvaat so
vistinski izraz. Spored LDP postojat indicii deka se raboti
za dejstva na organizirani grupi i bandi inspirirani i
povrzani i odnadvor, a nivnata cel e da go obeshrabrat i
dezorientiraat dejstvuvanjeto na policijata, predizvikaat
voznemirenost kaj gragjanite I preselenicki dvizzenja i ja
otslikaat Makedonija kako nestabilna drzzava. Poradi toa se
bara od drzzavnite organi da prevzemat energiccni merki, a
posebno za zasstita na integritetot na pripadnicite na
policijata.
Spored Demokratskata partija na Makedonija ubistvoto na
povekje pripadnici na policijata za samo edna nedela
pretsavuva atak vrz instituciite na sistemot i pretstavuva
posleden signal do vlasta i site organizirani politiccki
sili da gi nasoccat svoite aktivnosti za vrakjanje na redot,
mirot i doverbata deka stabilnosta na drzzavata mora da bide
vo preden plan.
DENES PRODOLZZUVA SUDENJETO NA RUFI OSMANI I REFIK DAUTI
Vo Gostivar denes treba da prodolzzi sudenjeto na
gradonaccalnikot na ovaa opsstina Rufi Osmani, a na
obvinitelna klupa treba da sedne i Refik Dauti, pretsedavacc
na sovetot na opsstina Gostivar. Obvinetite se tovarat za
neizvrssuvanje na sudska odluka i se pritvoreni za vreme na
aktuelnite nastani pri simnuvanjeto na znaminjata na
nacionalnostite pred opsstina Gostivar.
Minatata nedela procesot proitv osmani besse odlozzen po
baranje na odbranata da se proveri zdravstvenata sostojba na
pritvoreniot Osmani.
Sovetnicite na opsstina Gostivar pak so 15 glasovi za i
ccetiri protiv usvoia vccera zakluccok za bezuslovno
osloboduvanje na Rufi Osmani. Pritoa e oceneto deka sudskiot
proces protiv Osmani e montiran politiccki proces, kako i
deka toj samo gi sporveduval odlukite na opsstinskiot sovet,
pa soglasno na toa ne ja snosi vinata. Isto taka od
policijata e pobarano zapiranje na informativnite razgovori,
a od Vladata ressavanje na site problemi so dijalog,
razbiranje i tolerancija vo interes na mirot na drzzavata.
(kraj)
mils vesti 10 septemvri 97
------------------------------------------------------------
---
MILS Macedonia:
------------------------------------------------------------
---
Main Office:
Mr. Lazar Fotev, director
Skopje, Macedonia
tel/fax: +389 91 223 - 319
bank acc.: 70810 1000 - 78 - 00053 - 2
with Investbanka AD Skopje, Macedonia,
through Deutsche Bank AG Frankfurt
acc no 935 9282
------------------------------------------------------------
--
MILS International:
------------------------------------------------------------
--
Representative Offices:
Europe: London tel/fax: + 44 181-760 5037
North America: Toronto tel/fax: +1 416 - 291 6424
Australia: Adelaide tel/fax: +61 8 -8234 0954
+61 8 -8336 5326