DNEVNIK 20/09/1997
Dnevnik RM
============================================================================
Founders and owners of the newspaper are Mile Jovanoski, Director,
Branko Gerovski, Editor in Chief, and Aleksandar Damovski, Managing Editor.
The articles distributed on the MAK-NEWS mailing list are for personal
use of the subscribers only. Further redistribution is possible only
with a prior consent of the Editors. All rights in Australia reserved by
AEA Publishers. Copyright (C) 1997 Dnevnik, All Rights Reserved
Tel/Fax: +(389 91) 127-037 E-mail: dne...@guest.soros.org.mk
============================================================================
Chetvorica maskirani go zastrelale sopstvenikot na
slatkarnicata "Egipet"
Motivot za ubistvoto zasega e nepoznat. NapaGjachite ja udrile so tvrd
predmet vo glavata i soprugata na ubieniot Ristovski, koja bila so nego vo
toj moment, a potoa pobegnale. "Na mestoto na nastanot e izvrshen uvid i
se prezemaat merki za otkrivanje na mozhnite storiteli, za shto e
izraboten i foto-robot. Se molat graGjanite, dokolku prepoznaat nekoj od
niv, da ja izvestat najbliskata policiska stanica", se veli vo
soopshtenieto na MVR. Na dzidot pred vleznata vrata na stanot na
semejstvoto Ristovski, na bulevar Jane Sandanski broj 12, vchera
izutrinata imashe tragi od krv i tri dupki od kurshumi. Vecherta okolu
23:30 sosedite chule zhenski piskotnici vo vlezot, no ne i istreli.
Soprugata na Ristovski po udarot nekoe vreme bila vo besoznanie. Taa
vchera seushte beshe vo golem shok i ne sakashe da razgovara so novinari.
Drug ochevidec na nastanot nemalo, a bliskite prijateli na semejstvoto
Ristovski, go preraskazhuvaat ona shto go chule od nea. Eden prijatel na
ubieniot, koj prethodniot den sedel so nego vo slatkarnicata "Egipet",
veli deka Ristovski i negovata sopruga, vecherta koga se vrakjale doma
bile napadnati pred vratata na nivniot stan, koj se naoGja na chetvrtiot
kat. Prvo bil napadnat Spasen, koj se vozel so lifotot, a negovata
sopruga, koja se kachuvala pesh po skalite, doshla malku podocna. Koga
videla shto se sluchuva, pochnala da piska i da povikuva na pomosh. Se
pretpostavuva deka napaGjachite se obidele da go ograbat Ristovski, koj,
kako shto velat negovite prijateli, bil prilichno bogat chovek i imal
navika da nosi mnogu pari so sebe. Gele Davchevski, poznanik na Spasen,
veli deka, kolku shto nemu mu e poznato, gazdata na "Egipet" nemal dolgovi
nitu prethodno nekoj mu se zakanuval. Natasha Dimitrievska
Prigovorite odbieni, obvinetite vo oktomvri na sud
Krivichniot sovet ne sakashe da navleguva vo raschistuvanjeto na faktite
no i vo razlichnosta na iskazite na obvinetite i toa mu go prepushti na
Sudot vo Bitola. Krivichniot sovet go prifati predlogot obvinitelot site
obvinenija da se spojat vo edinstven krivichen predmet - "TAT". Na
vcherashnata rasprava od obvinetite prisustvuvashe samo Boris Mijalchev,
dodeka prvoobvinetata Sonja Nikolovska, gradonachalnikot Siljan Micevski i
negovata sopruga Violeta ne se pojavija vo sudnicata. Sudskiot proces
najverojatno kje go vodi sudijata na Osnovniot sud vo Bitola, Aleksandar
Filipov. Toj vchera kuso izjavi za "Dnevnik" deka glavniot pretres za
"TAT", najrealno e da se ochekuva okolu 20-ti oktomvri godinava. (M.P.)
"Makedonci od Pakistan" zhiveat na Himalaite!?
Video - reportazhata na dvajcata kanadski Makedonci, istrazhuvachi
svedochi deka na ornamentite vo kukjite kade shto zhiveat mozhe da se vidi
izgravirano shesnaestokrako sonce, slichno na "sonceto od Kutlesh" i grb
so crven lav na zholta podloga. Vo plemeto Hanzi mozhe da e sretnat i
grafichki znaci od koi eden del od niv voopshto ne se razlikuvaat od
kirilskoto pismo. Duri mozhe da se vidat napishani nekolku isti i slichni
zborovi so segashniot makedonski jazik. Osobeno e voochiliva razlikata
meGju Pakistancite i Hanzite. Dodeka pakistancite se poniski so temen ten
i blago zakoseni ochi, Hanzite se visoki i rusokosi, so svetol ten i silno
izrazeni sini sini ochi. Eden od sogovornicite na Pljaka, visok rusokos,
koj za sebe tvrdi deka e potomok na Aleksandar Makedonski veli deka pred
desetina godini koga doznal deka postoi makedonska drzhava, so pogolem
broj svoi prijateli organiziral patuvanje vo Makedonija. No, od Makedonija
mu stignal odgovor deka za takvo neshto nema potreba bidejkji deneshna
Makedonija nema nikakva vrska so potomcite na Aleksandar Veliki. Golem
broj istorichari, meGju koi e i Italijanecot, Mauro Orbini tvrdat deka
nitu Aleksandar Makedonski, a nitu negoviot tatko Filip, ne bile Grci .
Svojot stav Orbini go iznesuva vo svojata kniga "Kralstvoto na Slovenite",
koja za prv pat e objavena 1601 godina vo Italija. Iako knigata ima mnogu
interesna sodrzhina dosega ne e prevedena na makedonski jazik. Za nea se
zainteresiral gospodinot Boris Vishinski, koj pred sedum godini 1990
godina, sosema sluchajno ja pronashol vo Vatikanskata biblioteka. Vednash
ja fotokopiral, a po vrakjanjeto vo Skopje, zaedno so Augusto Fonseka,
lektor po italijanski jazik na univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" prevele
eden pomal del od knigata na Orbini. Vo eden znachaen del od knigata
Orbini pishuva za Aleksandar Makedonski i Slovenite! Vsushnost prevedena e
samo "Povelbata od Aleksandar Makedonski", za koja Orbini veli deka e
pronajdena vo Carigrad. Vo Povelbata Aleksandar Makedonski veli deka
"Makedoncite ne bile Grci, i precizira deka toa bile dva sosedni naroda,
koi zboruvale dva razlichni jazici". Vodeni od podatocite na Orbini i od
reportazhata na Pljaka, Svetskiot Makedonski kongres (SMK) i grupa
makedonski istrazhuvachi, organiziraat nauchna ekspedicija koja naskoro
treba da gi poseti Hanzite i po vrakjanjeto vo zemjata da go prouchi
materijalot, za koj, kako shto velat vo SMK, sigurno kje razjasni mnogu
neshta za koi dosega vo makedonskata istoriografija oficijalno se
molchelo. Slobodan Sodikj
Pari, pari, pa cel svet!
Mitre Arsovski, general
Nashata armija do sega mozhela da se opremi barem so dovolen broj tenkovi
za eden tenkovski bataljon, so edna cheta transporteri, so edno oddeleni
helikopteri M-24 za protivoklopna borba, so eden divizion artileriski
orudija. Ako se postapeshe taka, so domakjinsko i plansko troshenje, nie
kje mozhevme da odrzhime i parada na petgodishninata i kje mozhevme da mu
go pokazhevme i na nashiot narod deka sme se grizhele za suverenitetot i
integritetot na nashata zemja
Zoshto nashata armija e se ushte bez moderno oruzhje i oprema? Zoshto
nejzinata manevriska i udarna sposobnost se ushte se na mnogu nisko nivo?
Zoshto dosega ne ni e pokazhano nitu edno novo borbeno sredstvo? Zoshto
nashite vojnici se ushte ja nosat starata uniforma M-77 od bivshata JNA?
Ima mnogu zoshto, koi baraat objasnuvanje. Problemot zapochna da se otvara
vo nekolku napisi. Nekoj kje reche, pa nie sme mala drzhava, nemame
dovolno finansiski sredstva, pa zatoa ne mozheme da ja opremime nashata
armija. No, dali toa obrazlozhenie mozhe da pomine pokraj faktite koi
vednash pokazhuvaat neshto drugo. Tie pokazhuvaat deka drzhavata
kolku-tolku odvojuvajkji 8,5 - 10 otsto od republichkiot budzhet,
obezbedila sredstva za razvoj na odbranata. Tie sredstva, vo ovie uslovi
ne se nitu tolku mali, se razbira, ako se archat domakjinski i namenski.
MeGjutoa, analizirajkji gi sredstvata nameneti za odbranata mnogu lesno
mozhe da se zakluchi deka tie ne se trosheni nitu domakjinski, nitu pak
namenski, tuku... obratno! LuGjeto od ministerstvoto za odbrana, dali od
neznaenje, dali od strav od armijata, dali od pregolemata zhelba armijata
da se zauzda i da se "vjavne", ili pak od nivnoto sopstveno poimanje na
"graGjanskata opcija" na odbranata, ushte na samiot pochetok zedoa se vo
sopstveni race. Toa osobeno beshe izrazeno so doaGjanjeto na noviot
Minister za odbrana nekade na pochetokot na septemvri 1992 godina. Znachi,
Ministerstvoto za odbrana, gi prigrabi i finansiskite sredstva na armijata
i raspolagashe so niv po svoj kjef. Za da mu bide jasno na sekogo kje
iznesam samo eden grub primer. Bidejkji na nachalnikot na Generalshtabot
mu beshe odzemen potpisot vo togashniot "SOK", ako sakashe da kupi
pepelnici za svojata kancelarija, kje morashe da bara potpis od
Ministerot. So ovoj nachin na vladeenje so finansiskite sredstva, vlasta
pokazhuvashe i dokazhuvashe deka e "gazda" vo odbranata. I beshe! Toa
mozhe da se dokazhe i so nachinot na raspredelbata na budzhetot namenet za
odbranata vo koj ima dve stavki: sredstva nameneti za Ministerstvoto za
odbrana i sredstva nameneti za Armijata. Ako se zeme predvid deka
Ministerstvoto za odbrana, preku Vladata na Republika Makedonija ja "kroi"
politikata vo odbrambenata sfera, togash toa treba da "kroi" i kakva
odbrana i treba, a struchniot organ ili Generalshtabot planira i predlaga
planovi za opremuvanje na armijata. Za site ovie izminati pet godini na
postoenjeto na armijata, spored sluzhbenite vesnici na Republika
Makedonija za 1993, 94, 95, 96 i 97 godina, od budzhetot na novata zemja
se odvoeni rechisi 450 milioni marki za ARM. Kje se sluzham so logichni
procenki koi, se nadevam deka kje bidat barem priblizhno tochni. Ako od
ovie sredstva se odvojat 50 otsto za sekojdnevnite potrebi na armijata,
togash ostanuvaat 250 milioni marki koja suma ne e za potcenuvanje. Neka
ni posluzhi ovaa grubo presmetana finansiska konstrukcija kako osnova za
nashite ponatamoshni razmisluvanja. Pod uslov Ministerstvoto povekje da ne
ja stava rakata vo tie namenski sredstva, a zemajkji gi vpredvid
segashnite ceni na oruzhjeto i voenata oprema, mozheme da dojdeme do
priblizhno tochni podatoci so shto mozhela da bide opremena nashata
armija. Sega da analizirame shto mozhela ARM da dobie so 225 milioni
marki, strogo nameneti za opremuvanje. Jas kje iznesam samo del od
dostapnite ceni za borbeni sredstva od istochnoto proizvodstvo, no se
nadevam deka ni Zapadnite ne se mnogu poskapi, a rechisi se isti so svoite
karakteristiki, se razbira vo istata klasa. Spored tie opshto poznati
ceni: - tenkot T-72 koj e koristen okolu 4 godini, dobro odrzhan i se
ushte silen bi chinel 450.000 marki parche, dodeka pak nov bi chinel 3,5
milioni marki; - tenkot T-55, vodobra i upotrebliva sostojba 350-450.000
marki parche; - transporter BVP okolu 600-750.000 marki; - borben
helikopter Mi-24, nov, okolu 15 milioni marki; - helikopter Mi-17,
koristen okolu 3 milioni marki, dodeka nov okolu 4,5 milioni marki; -
borben avion MIG-29 okolu 25 milioni marki. Zemajkji go seto ova predvid
mozhe da se presmeta shto mozhelo da se nabavi od ovie sredstva, se
razbira, zemajkji gi vo predvid prioritetite i potrebite na razvojot na
armijata. Ako se zeme segashnata sostojba vo opremenosta na armijata lesno
mozheme da dojdeme i do toj podatok. Nashata armija, barem od ona shto se
znae, mozhebi jas i gresham, nema nitu eden tenk, nitu eden borben
helikopter, nitu eden transporter, nitu edno moderno dalechnostrelno
artilerisko orudie, nitu eden avion, a site znaeme deka ima kakvo-takvo
peshadisko oruzhje. Ako vaka gi cenime rabotite togash prioritetite sami
se nudat, odnosno morame da ja opremime armijata so gorenavedenite borbeni
sredstva, ako sakame da imame moderna, brzopodvizhna, udarna i
ognenomokjna armija, pa makar toa bila i mala. Da zaklucham po ova
prashanje, nashata armija do sega mozhela da se opremi barem so dovolen
broj tenkovi za eden tenkovski bataljon, so edna cheta transporteri, so
edno oddeleni helikopteri M-24 za protivoklopna borba, so eden divizion
artileriski orudija. MeGjutoa, presmetkata mozhe da bide i so drug
redosled i so drugi kolichestva ako se kupat koristeni borbeni sredstva,
koi se ushte pretstavuvaat strav i trepet pri upotrebata. Ako se
postapeshe vaka so domakjinsko i plansko troshenje, imajkji gi vo predvid
potrebite na armijata, nie kje mozhevme da odrzhime i parada na
petgodishninata i kje mozhevme da mu go pokazhevme i na nashiot narod dkea
sme se grizhele za suverenitetot i integritetot na nashata zemja.
MeGjutoa, shto se sluchuva so finansiskite sredstva nameneti za ARM. Od
shturite soznanija za troshenjeto na tie sredstva mozhe da se zakluchi
deka ne se trosheni 100 otsto, deka Ministerstvoto za odbrana, rechisi
sekoja godina "drpa" po okolu 20 otsto za nekoi svoi potrebi, nadvor od
odobrenite sredstva i deka so toa: gi namaluva sredstvata na armijata, ja
namaluva nejzinata borbena sposobnost. Recheno narodski Ministerstvoto
praktichno so toa ja namaluva odbrambenata sposobnost na Republika
Makedonija. Kade odat finansiskite sredstva od budzhetot na ARM ako toj ne
se efektuira 100 otsto, tuku prosechno okolu 60- 70 otsto, a zgora na toa
i ministerstvoto si zema godishno po okolu 15-20 milioni marki? Dali ovie
sredstva se prenameneti i trosheni vo nekoi drugi kasi? Mozhno e i toa, no
so takviot akt se slabi odbranata. Sredstvata koi gi zema Ministerstvoto,
pak, verojatno se troshat za finansiranje na "svetskite patnici", onie koi
se falat deka vospostavile kontakti so povekjeto zemji vo odbranbenata
sfera, no ne sum siguren deka toa se isplakja. Potoa, vrabotenite vo
ministerstvoto i Generalshtabot verojatno se "frlija" na dokazhuvanje na
svoite velichini so kupuvanje na novi, super luksuzni, avtomobili, na
pravenje na luksuzni kabineti i na kupuvanje na luksuzna oprema. Seto ova
skapo chini, ako se znae deka za opremuvanje na eden luksuzen kabinet se
potrebni okolu 30.000 marki (ili okolu 600 pushki), eden luksuzen
avtomobil od 20.000 do 30.000 marki, ako ne i poveKje itn. so eden zbor za
ovie 5 godini, Ministerstvoto za odbrana verojatno "ukralo" okolu 80-90
milioni marki od strogo namenskiot budzhet za opremuvanje na armijata.
Poradi toa, armijata se ushte ja koristi uniformata M-77 od bivshata JNA,
poradi toa armijata se ushe kje ima trofejno i zastareno peshadisko
oruzhje, poradi toa armijata e nepodvizhna, neudarno, so mali ogneni
mozhnosti i poradi toa taa e zakrzhlavena i nemokjna. Sega vekje mora da
ni bide jasno zoshto se ushte kje chekame vo hodnikot za priem vo NATO -
alijansata. Drzhava koja pretendira da vleze vo NATO mora da ima dobro
organizirana, moderno opremena, kompatibilna i so visok moral armija koja
kje mozhe da i stoi na raspolaganje na taa armija. Istat kje i treba za
upotreba na razni zharishta niz svetot i za razni potrebi. Se dodeka ne se
stori toa, nema vleguvanje vo taa alijansa, a mestoto ni e vo nea. Dobro
bi bilo vo Sobranieto na Republika Makedonija, barem ednash da go chueme
Ministerot za odbrana da dade otchet za budzhetskite sredstva za
odbranata. Na krajot da go istaknam i slednovo: nashata odbrana, pa i
opremuvanjeto na armijata, kje zavisi od toa kolku se podgotveni
vrabotenite vo sektorot za odbrana da sfatat deka edinstvena misla treba
da im bide kako da go sochuvaat suverenitetot i integritetot na drzhavata.
Tochna e izrekata pari, pari, pa cel svet, no potreben e i um! A, za toa
shto ne sme go imale umot, treba nekoj i da odgovara! (Opremata na
tekstot e redakciska)
Molitva za vladikata
Dimitar Dimitrov,
profesor i publicist
Anatemata shto ja izreche vladikata g. Kiril vrz Todor Aleksandrov -
narekuvajkji go "zlostornik" i "predavnik" i uskratuvajkji mu pravo na
molitva, po povod na panihidata odrzhana na 73-ta godishnina od negovata
smrt - ja dozhivuvam kako ogreshuvanje pred kanonite na nashata crkva,
pred narodot, pred choveshtvoto i pred Boga. Toa ogreshuvanje e dotolku
pogolemo, dokolku go pravi velikodostojnik, chlen na Sinodot na MPC,
ushte, zamenik na arhiepiskopot, vo moment na negovo otsustvo od zemjata -
chin za koj vrzuvame visoka teoloshka i svetovna kompetencija.
Za zhal, sprotivno na toa, pod odezhdata na vladikata se pokazha
bitie na nashata crkva svrteno ne kon vechnoto carstvo na Boga, tuku kon
ogranichenite predeli na zemnite vladeteli. Ako pri prviot sluchaj choveka
go naoGjame kako pominlivo sushtestvo na ovoj svet, izlozheno na
iskushenija, koe greshi, pati, se gubi, se kae, koe kako takvo Gospod go
razbira, go zhali, go saka i mu prostuva, bidejkji samiot e sovrshenstvo,
e chista ljubov i dobrina; vo vtoriot sluchaj teoloshkite i
antropoloshkite opredelnici se potisnuvaat so kriteriumi na ideoloshko
prosuduvanje - vo samrakot na nie i tie, na nashi i tuGji, so prosta delba
meGju niv na atributite na dobroto i na zloto. Taka, preku bitieto na Boga
se nadnesuva senkata na zemniot gospod(ar).
Ovaa mozhnost za izmestuvanje, e institucionalno vgradena vo
pravoslavieto, so nadreduvanjeto na vasilevsot sprema patrijarhot. (Vidi,
na primer: D. Obolenski, "Vizantiskiot komonvelt".) Toa na istorijata na
pravoslavnata crkva i' dava karakter na drama, vo koja teologijata i
ideologijata se isprepletuvaat. Dogmata za trijazichnosta, pohodot protiv
nea na Svetite brakja Kiril i Metodij, bogomilskata "eres", dvojstvoto
patrijarshija - egzarhija, voljata za/protiv avtokefalnosta na crkvata -
se povrzani so stremezhi za politichka dominacija, ekspanzija i
asimilacija, odnosno so dvizhenje na otporot protiv realnosta na tie
stremezhi, a za avtonomno narodno i politichko obosobuvanje. Vo ramkite na
ista vera, vo imeto na Hristos, mozhna e sluzhba na antihrist, so zbor i
so delo. Karnegievata anketna komisija e shokirana od zhestokosta shto,
prez Vtorata balkanska vojna, pravoslavnite Grci i Srbi ja primenile vrz
nashite pravoslavni predci, pomagani sestrano od svoite sveshtenstva.
(Sporedi: Lj.Miletich, "Grchkite zhestokosti vo Makedonija"; G.
Karavangelis,"Makedonskata borba". ) Spomenatata institucionalna
polozhba, pravoslavnata crkva ja drzhi na rabot meGju teoloshkata
avtonomija i heteronomija, podatliva za mnogukatni iskushenija. Ako, na
primer, vladikata Karavangelis, kako neposreden organizator na
andartstvoto, so etnichkotot chistenje (od nas) na juzhna Makedonija, se
ogreshuva pred Boga i pred choveshtvoto, nashiot vladika, so anatemata vrz
Aleksandrov, pokraj toa, se ogreshuva i pred (na)rodot, bidejkji
ekskomunicira eden negov pripadnik, preku toa se ogreshuva i pred nashata
crkva. Vo ovoj sluchaj, chinot na ekskomunikacijata gi poistovetuva
subjektot koj nego go vrshi i onoj vrz koj toj se vrshi.
Kje zgreshime, ako, kako pouka od ovaa zhalna implikacija, go
sledime primerot na vladikata, pa, na anatemata, odgovorime so anatema -
da go narecheme taka uslovno sudot na svetovno lice. So toa kje otvorevme
edna perspektiva na redukcija na rodot - na antropoloshki i, osobeno, na
etnoloshki plan - shto kje beshe sprotivna na bozhjiot princip na
chovekoljubie. Mene mi e zhal i za Aleksandrov i za vladikata. Ne mi se
zhrtvuva ni edniot, ni drugiot. Duhovniot kompas tuka ni' se gubi, so toa
prezemanje na zemnite kriteriumi kako bozhji. Vladikata ne' ispravuva pred
edna rizichna heteronomna gradacija. Prvo, na milosta bozhja i' go
sprotistavuva "sudot" na drzhavata: "Crkvata", veli toj,"treba da go
pochituva stavot na drzhavata vo odnos na nechija istoriska uloga". Vtoro,
toj "sud"/ "stav" na drzhavata go donesuvale soodvetni "nadlezhni
institucii", odnosno "objektivni lichnosti", odnosno "mnozinstvoto" -
vladikata se zapletkuva vo logichka eklektika, koja vospostavuva beskraen
relativizam, a vrz taa nesigurna osnova izrekuva strog sud/anatema, shto
novinarot ja formulira vo naslov "Nema molitvi za zlostornici i
predavnici!" ("Vecher", 3.09.1997). Treto, pod dejstvo na ideoloshka sila,
vladikata zaborava koja mu e drzhavata, koj od trite navedeni kriteriumi
sledi! Duri i pri pretpostavka na kompatibilnost meGju bozhjeto,
crkovnoto i drzhavnoto, vo sluchajot na Aleksandrov ostanuvaat
nepremostlivi teshkotii. Za zhal, na vremeto, za Aleksdandrov ne mozhele
da sudat nitu makedonskata drzhava, nitu makedonskata crkva, zashto niv gi
nemalo, a toj se borel, i platil so glava, za da gi ima. Nego mozhela da
go sudi srpskata/jugoslovenskata drzhava i srpskata crkva, protiv chija
dominacija toj go predvodel dvizhenjeto na otporot, kako rakovoditel na
VMRO. Vo toa svojstvo toj i negovata organizacija (VMRO), bile logichen
predmet na inkriminacija odnosno na anatema. Od druga strana, ovoj
negativen portret na Aleksandrov, napraven od tuGjata drzhava (i crkva), e
vo kolizija so kriteriumot na "mnozinstvoto". Mnozinstvoto, t.e. narodot,
e edno so Aleksandrov. Alekasndrov e personalizacija na negovata maka, ,
na negoviot revolt, na negoviot kopnezh, na negovata nadezh. Bez toj
identitet, Aleksandrov ne kje mozheshe da prkosi na mnoguiljadnata
okupatorska zhandarmerija i vojska. Olesnietlna okolnost vo vrska so
aporiite vo koi se nashol vladikata, pretstavuva faktot deka toj ne e
subjekt na ekskluzivna izvorna odgovornost vo ovoj sluchaj. Nego taka go
nauchile - koga Aleksandrov go nemalo i koga otporot, vo tie dimenzii, bil
skrshen. Vo tie uslovi srpskata vlast, vo Kraguevac, Chachak i vo drugi
mesta, vospitanicite Makedonchinja gi oblikuvala po svoj vkus, ostavajkji
gi "po makedonskoto prashanje sosema-sosema bos(i)", kako shto, za Lazar
Kolishevski, se izrazuva Vera Aceva. "Kako shto e poznato", svedochi
Aceva, "vo kralstvoto Jugoslavija ne se dozvoluvashe i nemashe tuku-rechi
nikakva literatura po makedonskoto prashanje. Ne smeeshe ni da se vnese
takva od nadvor. (...) Pa zatoa ni nie makedonskite komunisti nemashe kade
da prochitame i da nauchime neshto povekje za minatoto(...)" ("Pismo do
Tempo", 1991, str. 150-151). Bosite nodzhinja na Makedonchinjata gi
obuvale vo srpski chorapchinja! Vo srpskata dioptrija, VMRO bil "zagovor
protiv Srbija", kako shto stoi vo naslovot na knigata na gj. Vasilevikj
(Politika, B., 1991); Aleksandrov bil vodach na "desnoto revolucinerno
krilo na VMRO; (...) najizrazit pretstavnik na teroristichkite metodi na
borba; (...) rakovodel so ufrluvanje na teroristichki cheti od Bugarija vo
Makedonija" ("Mala enciklopedija Prosveta", B., 1972, str. 33 - na
srpski). Ovie negativni stereotipi za VMRO i za nejzinite vodachi, ushte
od pochetokot na vekot, gi prezemaat i gi shirat, na primer,
naturaliziraniot Srbin A. Rajs ("Komitskoto prashanje vo juzhna
Srbija",1924) i francuskite prijateli na Srbija marshal F. Fosh (negoviot
izveshtaj za VMRO, godinava priopshten kaj nas kako kniga na L. Lazarov,
pod naslov; "VMRO niz francuskata dokumentacija 1893 -1925", Zumpres) i A.
Londr ("Komitite ili terorizmot na Balkanot", 1932). No najtragichno e
shto niv gi prezemaat i pretstavnicite i potomcite na "bosoto" pokolenie
Makedonci, t.e. "makedonci ot srpckata propaganda", kako shto anticipiral
K. Misirkov ("Za makedonckite raboti",1903, str. 98). Pod mentorstvoto na
"sosema-sosema bosiot" Kolishevski, tie ja prepishuvaat srpskata teorija
za "revanshistichkite akcii na bugarskite diverzantski cheti na chelo so
Todor Aleksandrov" ("Istorija na makedonskiot narod", 1969,II, str. 387) i
so tie prepisi gi polnat uchebnicite po istorija. Nie denes politichki
sme slobodni, pretstavuvame samostojna i suverena drzhava, no ushte ne sme
oslobodeni od "naukata" na okupatorot. Den-denes prodolzhuva
satanizacijata na VMRO, i na istoriskata, i na aktuelnata - na partijata
VMRO-DPMNE. Organot na Institutot za nacionalna istorija donesuva tekst od
V. Vasilevski: "D-r Rajs, Shvajcarec na Kajmakchalan, srpski dopisnik,
makedonski simpatizer, kriminalistichki pioner" (Glasnik, 2/1996), vo koj
mu se pravi apoteoza na ovoj agent na velikosrbizmot, koj VMRO i
Aleksandrov gi prikazhuva niz pogledot na srpskiot vojvoda Vasilie Trbikj.
Lazar Lazarov vrshi nauchno-izdavachka mistifikacija, finansirana od
Ministerstvoto za nauka: na eden ideoloshko-propaganden tekst - izveshtaj
na marshal F. Fosh, mu go stava naslovot citiran pogore (originalniot
naslov, shto, inaku, se naveduva pri sekoj prevod, ne go dava), na mestoto
na negovoto ime go stava svoeto, prilozhuva od svoja strana dvanaeset
stranici predgovor, na krajot povtoren na angliski i kako zakluchok) - i
neka chita narodot "francuska dokumentacija" za VMRO! A nema vo taa kniga
nieden primaren dokument, go nema ni Lazarov. Toa e publicistichki trud na
francuskiot marshal, vo koj se brani "reshenieto za delenje na Makedonija"
kako "podobro od site drugi kombinacii" ( str. 34), vkluchitelno i od taa
za samostojna drzhava na VMRO i na Aleksandrov. Prifakjajkji ja
nekritichki Foshovata interpretacija, Lazarov vo Aleksandrov gleda "zmija
otrovnica" (str. 18). "Nova Makedonija" ovaa mistifikacija na Lazarov ja
prepechatuva i vo dvaesetipet prodolzhenija gi zabavuva chitatelite so
bozhemnite francuski dokumenti - vo sushtina, popularizira edna
neprijatelska ideologija/propaganda, od edno losho vreme, koe e dobro, i
za Francija, i za nas, da ostane nepovratno minato.
Vo isto vreme, od spomenatiot Lazarov, e vo sobraniska procedura
predlog za "zashtita", t.e. za zabrana na imeto VMRO, koe ne smeelo da
figurira kako prefiks vo imeto na niedna politichka partija.
Vo isto vreme, edna luta trojka VMRO-vski raskolnici, od raskazite
na liderot na VMRO-DPMNE deducira psihijatriski portret na avtorot, i
"Nova Makedonija" cela nedela souchestvuva vo ova dejanie, nadvor od
normite na naukata i na moralot.
Samoto kazhuvanje na vladikata vo "Vecher" e staveno na ista
stranica so tekstot pod naslov "Dosta e od Dosta!", od istiot novinar -
negov sogovornik. Vladikata, znachi, e vkluchen vo sinhronizirana
politichko-policisko-mediumska kampanja protiv VMRO kako ideja i kako
realnost, vo koja, zatoa, se cherechat bez skrupuli i Aleksandrov, i
Georgievski.
Shto kje rechat "objektivnite lichnosti", tretiot element od
kriteriologijata na vladikata, za vakvata negova funkcionalizacija? Edna
takva lichnost, so nesomnen meGjunaroden ugled, Ivo Banac, veli: "Todor
Aleksandrov (...) se borel za avtonomija na Makedonija. VMRO bila del od
svoevidniot otpor shto pomognal da se razurne gradbata na velikosrpstvoto
vo 'juzhnite kraishta'." ("Nacionalnoto prashanje vo Jugoslavija", Globus,
Z., 1988, str. 301 - na hrvatski.) Zatoa amerikanskata nauka, vo liceto na
H.A.Stamler, nashite teoriski sledbenici na srpskata kauza vo Makedonija
gi narekuva "intelektualni kolaboracionisti" ("Kakov e nacionalniot
karakter na makedonskite Slavjani?", Indijanapolis,1971, str. 9 - na
angliski). Za zhal, se chini, vladikata podlegnal na iskushenieto da se
vkluchi vo marshot na eden anahronichen intelektualen i informativen
kolaboracionizam; pri sostojba na samostojna drzhava i na avtokefalna
makedonska crkva - da nastapi kako eksponent na tuGja crkva;
ekskomunicirajkji go Aleksandrov, samiot da se ekskomunicira od nashata
crkva, kako pripadnik na tazhnata zaednica potomci od "bosoto" pokolenie.
Za dushata na Aleksandrov sum spokoen.
Se molam povekje za vladikata i za sebe.
Se molam za Makedonija so nas.
BEShE NEKOGASh - ZAREM KjE SE POVTORI?!
Kim MEHMETI,
pisatel
Ne taka odamna, postoeshe edna drzhava shto se vikashe SFR Jugoslavija.
Nea ja vodea grupa izbrani pretstavnici na narodite i narodnostite koi
gradea "bratstvo i edinstvo", se ubeduvaa sebesi i svoite narodi i
narodnosti deka tie se vistinskite nivni dobrochiniteli. I sekogash koga
trebashe da gi prikrijat svoite slabosti, koga i da im naiduvashe
konceptot vo kjorsokak, naoGjaa opravduvanje izmisluvajkji razni
nadvoreshni i vnatreshni neprtijateli, gi polnea zatvorite so
"antirevolucioneri", "neprijateli na bratstvoto i edinstvoto",
"iredentisti", "liberali", "revizionisti" i kakvi ti ne drugi mrachni
sili. Vo taa zemja mnogu neshta na hartija bea tuku-rechi vo duhot na
"bratstvoto i edinstvoto", no vo praktikata se zavrshuvashe onaka kako
shto odluchuvashe " progresivnata bratija" koja se rotirashe niz site
funkcii se dodeka tolku ne zaglibija vo zlodela ta ne smeeja da ja
napushtat vlasta. I eden den se zamorija od sopstvenata laga a i
"bratskite narodi i narodnosti" svatija deka premnogu se izmameni za i
ponataka da se zalazhuvaat oti gi zblizhuva ista cel. I se redea sednici,
kongresi, sudski procesi, soopshtenija ..., se so cel da se pronajde
neprijatelot shto ja rushi drzhavata. Najchesto "neprijatelot" se
naoGjashe kaj poslabiot, kaj tie shto nemaa pristap do policiskite i
voenite "kujni", kaj tie shto imaa "golemoalbanski ambicii" - kaj
Albancite. Pominaa godini vo koi "poshtenite" Albanci ubeduvaa deka znaat
shto saka nivniot narod a "neposhtenite" tvrdea deka namerno ne im se
ostava drug izbor osven navistina da ne mu veruvaat na toj sistem i na
drzhavata koja ne mozhe da opstane bez "neprijateli" i gi upotrebuva kako
"dezhurni vinovnici" za site nedela. I konechno SFRJ ja snema od kartite
ne zatoa shto ne ja sakaa Albancite tuku zatoa shto nekoi "pozhrtvuvano"
ja shtitea od site ostanati, zatoa shto gi prepolnija zatvorite so
"neprijateli" i se razotkri vistinskiot koncept na "bratstvoto i
edinstvoto". I ushte zatoa shto dva-trojca od posilnite opdluchuvaa koj i
kolku godini kje odi vo zatvor. Takvata SFRJ se do posleden moment ja
podrzhuvaa mnogu zapadni sili i meGjunarodni institucii. Duri ja smetaa za
kluchen faktor za stabilnosta vo regionot. Se dodeka ne se zamorija i ne
sfatija deka poddrzhuvaat neshto shto vekje e sosema gnilo odvnatre.
Nakratko, toa e prikaznata shto kje im ja raskazhuvame na nashite
idni pokolenija za drzhavata koja postoeshe doneodamna, so temeli
postaveni vrz "zbratimeni" narodi i narodnosti. Taa se raspadna i od nea
se izrodija zasega pet novopriznati. Edna od niv e i nashata vo koja site
kako da ne zdruzhi svesta deka, oslobodeni od "grizhata" na "pogolemiot
brat" so centralata vo Belgrad, ni se pruzha mozhnosta spokojno i slozhno
da izgradime kukja po nasha merka. Takviot nachin na gradenje nekoi
zabrzano go narekoa sozhivot. Avtori na toj proekt se proglasija nekoi
mladi demokrati - "dechki od nashata ulica", za koi znaevme deka pominale
niz "kumrovechkite uchilishta" no veruvavme deka kje im pomogne toa shto
ja nemaat hipotekata na "revnosni borci" protiv raznite "izmi", deka nema
da imaat potreba svojata nesposobnost da ja sokrijat zad golemata
efikasnost na "neprijatelot", deka sfatile oti drzhava shto svojata mokj
ja gradi vsaduvajkji strav kaj svoeto stanovnishtvo od opasnosta shto gi
vreba od "tajnite shtabovi" i skrienite temni sili, vsushnost samo go
povikuva zloto.
No, po gostivarskite nastani, po soopshtenata presuda od nad 13
godini za gradonachalnikot na Gostivar Rufi Osmani, malkumina, bar meGju
Albancite veruvaat deka nekoj ozbilno mislel da gradi Makedonija na
ramnopravni graGjani, deka stvarno postoela politichka zhelba site
nedorazbiranja da se reshavaat onaka kako shto im dolikuva na tie shto
znaat kakov proekt na idninata zacrtale. Ednostavno, gostivarskite nastani
i montiraniot proces protiv Rufi Osmani kako nishto dosega Albancite gi
potseti na vreminjata koga bea dezhurni vinovnici za site "nedela" shto mu
se sluchuvaa na "socijalizmot", deka i sega, vo "demokratska" Makedonija,
vo ovaa "pravna" drzhava, toa shto najlesno mozhat da go zasluzhat e
zatvorot.
Ovaa vlast definitivno razotkri edna "epohalno" vistina pred
svoite graGjani. Im obznani deka demokratijata ja podrazbira kako oruzhje
da gi zamolchi i zaplashuva site tie shto mislat so svoja glava, a
ramnopravnosta kako mozhnost da se stvori "bratija" koja kje znae kolku i
shto na ovaa graGjanstvo mu treba. Nema somnevanje: ovie vlastodrshci kje
nemaat nikogash problemi da pronajdat po pet-shest Albanci koi kje im
posluzhat kako dekor da dokazhat pred svetskata javnost deka "sozhivotot"
funkcionira, deka meGjuetnichkite odnosi odat po nagorna linija, no po
Gostivar i po zaminuvanjeto na Rufi Osmani vo Idrizovo, toj broj rapidno e
smalen.
Ovaa vlast, shto se odnesuva do gostivarskite nastani i sudenjeto
na Rufi Osmani mozhebi gi postigna postavenite celi: del od naivnite
graGjani da gi ubedi deka drzhava se gradi so pendrek i zatvorski kjelii a
na Albancite da im "dokazhe" deka se nikoj i nishto i nezashtiteni od
nikogo. I ushte da go odvleche vnimanieto na javnosta od TAT i ostanatite
nesrekji shto ni se sluchuvaat na site. Pokraj ovie postigna i ushte edna
cel, koja kje mu dojde kako "ekstra profit"; meGjunacionalnite odnosi gi
pretvori vo urnatini, i kje treba vreme i energija od tie urnatini da se
izgradi neshto shto kje ni ovozmozhi bar da ne se gledame popreko. Shto
znachi, sega, otkako "etnichki meshanata bratija" ne "spasi" od
najgolemata opasnost za Makedonija - Rufi Osmani, spokojno mozhe da
prodolzhi da ni gradi "sozhivot" i da traga po ostanatite "neprijateli".
Shteta, shteta shto ministrite Albanci ne otidoa na nitu edna seansa pri
sudskiot proces protiv Rufi Osmani. Ne za da ja dokazhat nacionalnata
solidarnost so obvinetiot, tuku za da ne bide kako pri gostivarskite
nastani deka nikoj za nishto ne gi informiral i ne znaele shto se sluchuva
vo taa sudska sala. Da se uverat deka Rufi Osmani ne odgovara samo za
svoite "zlodela" tuku ja naplatuva seta lutina na povredenite sueti na
proektantite na sozhivot. I ushte negovata kazna da bide posledna opomena
do site Albanci koi ozbilno veruvale deka nekoj e podgotven da go slushne
i nivniot glas.
Site ministri Albanci trebashe da posetat barem edna sudska
seansa
protiv Rufi Osmani. Za da ne go izmachat svojot kolega, ministerot za
pravda da im podgotvi "detalna informacija" za procesot. Da ne tragaat po
odgovorot shto i samite znaat koj kje bide: deka se site iznenadeni od
pregolemata kazna, deka kje vidat shto mozhe da se stori, no "sudovite se
nezavisni i se vladeat po zakonot", deka mozhebi imalo propusti no
povisokite instanci kje go kazhat svoeto. Nakratko, nekoj da skapee vo
Idrizovo a drugite da dobijat politichki poeni. Da imaa sili ministrite
Albanci da sednat vo sudskata sala vo Gostivar kje uvidea deka problemot
ne e vo ostavkata na ovoj ili onoj minister, tuku mnogu podlaboko. Kje
imaa mozhnost da vidat deka mozhebi ova e pochetok na "reprizata" na vekje
videniot film. I kje mozhea samite da ja procenat svojata uloga vo
etnichki meshanata vlada. Kojznae, mozhebi chekaat da doznaat koi dvajca,
kako pri gostivarskite nastani, potajno se dogovorile da "pomognat
nezavisnoto sudstvo" nesmetano da mu ja izreche drakonskata kazna na Rufi
Osmani. Ili se nadevaat deka vo ovaa zemja site kje se zamolchat i kje
mozhe da se slushne samo nivnata vistina. Duri i toa da se sluchi, ne
treba da se zaboravi deka neshtata stanuvaat poopasni koga se
premolchuvaat, koga chovek se doveduva vo sostojba da pameti i shepoti
nechujno. A potpisnikot na ovoj tekst pamti shto rekol javno vo odnos na
seto toa shto se sluchi na 9 juli i potoa. Revnosno gi pameti i registrira
i porakite koi mu pristignuvaat. I povtoruva: graGjanite na Makedonija
treba da sfatat deka mozhebi ova e samo pochetok na vekje videniot film,
deka ovaa "bratija" nemokjna da izleze od kalta vo koja ne nurna
podgotvena e so site metodi da ne vrazumi. A Albancite sekako deka ja
pametat svojata "uloga" vo toj film. I znaat shto se sluchuva so niv koga
nekoj pochnuva da mafta so tajni "shtabski dokumenti". Vo meGjuvreme
mozhebi kje se razotkrie koi se celite na ovaa strategija: dali da ne
ubedat oti sme nemokjni samite da gradime drzhava, ta mora da se
reaktivira "rezervnio del" od referendumskoto prashanje ili pak smetaat
deka sekoj shto ne se slaga so niv e obichno brojche za vo kelija.
Koj ne go ubi Risto Shishkov?
Blagoja Risteski - Platnar,
pisatel
I ete, se nema drugo, kje mora da se fakja karshilak, odvet da se stokmi,
da se uskladi i podredi besedata, dumite da se odberat za da se opishe
tagata. Iako bezvolno i nerado, od preku ramo, nekako nasila, zarad
sogovornikot na poprishteto verbalno isprsen, koj trevlivi tepka i
peltachi, makov vrljom zavalija si se machi sostav da sostavi, rechenica
dokuchima, misla jasna, razberima da promisli. Tuku nejse, treba da se
krka tormozata, da se doiskrpi, oti tamu ima, vo toa pod goreshtica, zarad
sipanica detska bladanja, vo "Koj go ubi Risto Shishkov", dve - tri temni
mesta, iskazi mornichavi, bezdni vo sovesta. Seto drugo bezslovesna proba
za blatonje, zelen sputum od 'rnkite, navredi na koi so raka im se
odmavnuva, blag usev popratuva i nishto ne se kazhuva oti se nema zoshto
pred takvata avtobiografska preciznost. Barem toa se znae: toj shto proba
drugago da pluka vo bes bez pottik, toj nagore pluka za balganot na surat
lichen da mu shlakne. Tuku na predmetot vednash, bez odlaganje i drugi
ekskurzii: samo go nametam (Shopov, neli), negde kon sredinata, ili troa
ponadolu stoi edna polurechenica koja, koga ne bi bila opshto priftena, za
potsmev sade bi sluzhela, za poruga i pogrda. Veli: "Gorostasot Risto
Shishkov go ubivme site nie...", vidi majkata ama se domislil, doizdumal
jajce kukavichko da potpikne, vinata da ja prefrli tamu kade nikoj nema
shto kje ja prezeme. Oti toa "site nie" e turli - tava, papazjanija,
senishte, privid... Zarem ne e skraja umot deka vo smrtta na Ristota prsti
zameshale orachite pelagoniski, palbatite od Konjari, kravarite od
Kravari, gajdadzhiite dolnenski, strushkite serkmari, kuchkarite od Pirog,
amuddzhiite, sedlarite, samardzhiite, basmarite, bojadzhiite, vardzhiite
trojachki, bavchandzhiite od Buchin, vinarite od Marino, drvarite od
Inche, Kovche i Mrenoga, terziite, shapkarite, vlechkarite, tenekedzhiite,
pampurdzhiite, bochvarite, kazandzhiite gazdite na kazarnici, na valavici
i kovachnici, majstorite nevideni luGje zagrizheni za decata malundravi i
pred gladta katadnevna prostum, pred sudbinata na rodinata koja nikako
patot da go ispravi, pat da fati razreshnica. Zarem i tie Shishkov go
ubivaa, pa i go ubija, tie shto vo voshit zhiveeja, radost retka, koga kje
go videa kako glumi, darbinjeto kako go rastura, lach blesoten sred
opshtoto temnichishte. Ne tvoja litost, sviripile dzhandrlivo, ne! Nemu
do ak mu dojdoa najbliskite, onie koi do koleno mu sedea, tie isti shto vo
Ohrid koga se snimal "Najdolgiot pat" go pottiknuvale da ja kazhe taa
glupost nepotrebna kjto ja kazhal, da se izlae, dobro rikom nalozhen,
neshto protiv nekoj tamu nishtoverec i tuGjozemjanin, nekoj Josip Broz.
Ete tie shto vo Bitola, pred kadiite bitolski protiv nego svedochea, pa i
tie shto go osudija i v zandani go turija, vo kazamatite idrizovsi. A
posle, otkako apcanata ja doizdrzha, muabet ne mu pravea, laf so nego ne
otkrshuvaa, sade vo osama, grobna shtama go drzhea se dodeka ne presvisna,
ne iskopnea znamenitiot. Tie ne se "site nie", nitu da go bidi kje mozhi
zad nas da se zasolnat, zad narodot se zadskrijat i so nego se izmeshaat,
vo negovite skuti se priplatat, se pritajat i chekaat nekazneti, nebere
suri orli strvinar strvinata, nekoj drug na Shishkova podoben da iskrsne,
ta da blesne za da mu se gostat. Dosta beshe da sme takov narod komu koj
kako kje stasa odozgora mu se otorbeshuva za da go grbachi, da mu go
suktisa i opchogani, pod tie pogani zlodei, nitu of ne veli, ne pisnuva za
dzheva da ne kreva od pusti strav, pusti vekutuma vo dushata talozhen. Oti
dosta ni e od drugago vina prezemanje i za najloshoto proshtevanje, pred
grdoto, pred zlostorot popushtanje, glava vednenje, v zemi pulenje i se
edno isti, do premaluvanje povtoruvanje: "Navednata glava sabja ne ja
sechi". Ja, leba ti, moshne madro, nema shto. Ti samo istegni ja shijata,
podnamesti se kako treba, kako shto biva, za drugoto kolaj rabota,
sechiloto sjajno samo kje go najde patot do tretiot, pd atlasot, prshlen.
Samo navednata glava sabja, sekira , gilotina i se takvi nekoi spravi
grozomorni, samo nea ja sechi. Oti na toj shto postojano taka ja
drzhi-nichkum, bizbili mu tezhi, go tovari, ne mu treba, nitu od korist
nekakva osven za strizhenje... Sepak i sekako gi priziva Shishkov
vojvodite, mazhi dichni, komitite i chetite sred kolozheg da se vratat za
da gi naplatat predavstvata. Oti znae Risto neimenuvanoto predavstvo, ne
pojmenoto, nekaznetoto vekje drugo, postrashno od prethodnoto, pottiknuva
da botee, da viree, ne oti pireon, za sokta da mu ja doishmuka na krevkite
strakchinja od nashite zhelanija, od kopnezhite nashi svoi na svoeto da
sme i nishto povekje, ama ni pomalku. PS Toa shto vo Struga se sluchilo i
dali se sluchilo ne pametam. No, se se duma, umom skudim, deka prashanjeto
"ti li si toj?", maka i od mene postaveno, ne kje da e smrtonosno, nitu
kje e pottik soodveten nekoj zarad toa v berbernica da kondisa. (Za da se
sochuva avtentichnosta na stilot i upotrebeniot govor, tekstot go
pechatime vo izvoren oblik, bez jazichna redakcija)
Virtuelni mesta: Zamislenite granici i hiperrealnosta
vo Jugoistochna Evropa
Smetam deka vo golema mera kje se zgolemi meGjusebnoto razbiranje i kje se
podobri komunikacija, ako vo site pregovarachki timovi i posrednichki
misii vo Jugoistochna Evropa se vkluchat kvalifikuvani psiholozi i
kompjuterski eksperti, koishto se zapoznati so Virtuelnata realnost. Eve
zoshto. Gradenjeto etnichki i kulturni granici e samovolno.Taa
samovolnost ne e otvorena za debatiranje. Vsushnost, sovremeniot
antropoloshki pogled na konceptot za "nacija", kako neshto slichno na
konceptot za "pleme", e koncept so koj se ushte operiraat nekoi luGje, no
toj nema"objektivno" znachenje. Ova, se razbira, ne go negira faktot deka
luGjeto dejstvuvaat vrz baza na svoite pretpostavki i predrasudi, shto
vkluchuvaat idei proizlezeni od ovoj koncept. Taka, neshto shto ne postoi
"vo realnosta", mozhe da proizvede seriozni i "realni" posledici.
Virtuelnata realnost (VR) i odredenite koncepti (osobeno koga stanuva zbor
za granicite, tradiciite ili iminjata), povrzani so aktuelnata balkanska
politika sozdavaat interesni primeri na hiperrealni konstrukcii. VR isto
taka e poznata i kako "veshtachka realnost", "virtuelen svet" i so nea se
prezentira "vizuelnata forma na sajberspejsot", spored Hauard Rajngold (vo
"Virtuelnata realnost", 1991).
"Virtualnata realnost e revolucionerna tehnologija, koja ve
voveduva vo kompjuterski svet napraven od vas samite: soba, grad ,celiot
sonchev sistem, vnatreshnosta na chovekovoto telo. So pomosh na
kompjuterski rakavici, shlem od "Vojnata na dzvezdite" i supersofisticiran
softver, vie ste vo mozhnost da gi istrazhuvate nepoznatite teritorii na
chovekovata imaginacija, bez da gi povredite vashite setila". Na toa se
gleda i kako na nachin "chovekot da manupilira i meGjusebno da dejstvuva
so kompjuterite i ekstremno slozhenite podatoci". Veruvam deka "opishanite
mesta" vo Jugoistochna Evropa mozhe da se povrzat so ova, kako nachin na
vizuelizacija, manipulacija i meGjusebno deluvanje so odredeni visoko
ritualizirani poimi ("nacija", "istorija", "tradicija", itn.) i ekstremno
slozhenite podatoci. Trikot se sostoi vo toa shto ovie kompleksni podatoci
se napraveni za da izgledaat ednostavni i jasni. Softverot i specijalnata
oprema za VR (vkluchuvajkji gi generatorite za slika, manipulacija i
kontrolnite instrumenti, data-rakavicite i virtuelnite ochila shto se
stavaat na glavata) pomaga da se sozdade sredina vo koja rechi si se e
mozhno. Vo svetot na VR individualecot celosno e vklopen vo svetot shto
"toj / taa go chuvstvuvaat ili dozhivuvaat kako vistinski". Site setila
se prilagiodeni na toa. Chuvstvoto na pripaGjanje na VR sredinata e
kompletno. Korisnikot se prilagoduva na razlichni stepeni na dvizhenje
(pobavno otkolku "nadvor" od virtuelnata sredina), se dodeka odredeni
dvizhenja ne predizvikaat chuvstvo na gadenje i nelagodnost. Vo sekoj
sluchaj, postojat problemi i mozhni rizici za zdravjeto. Stresnite
simptomi na preobilnata upotreba na VR vkluchuvaat i sopnuvanje od
predmetite vo vistinskiot svet, simulatorskata bolest (dezorientacija kako
rezultat na konfliktnite signali za dvizhenje od okoto i vnatreshnoto
uvo), narushuvanje na vidot... Se chini deka prilagoduvanjeto na VR ne e
moshne kompatibilno so zhiveenjeto (i chuvstvuvanjeto) vo vistinskata
(fizichka) realnost. Smetam deka e moshne vazhno toa da se zeme predvid
koga se rasprava za problemite vo politikata vo Jugoistochna Evropa i na
Balkanot. Na niven svojstven nachin, politicharite i teoreticharite od
ovoj del na Evropa tezhneat da konstruiraat sopstvena virtuelna sredina i
da gi kreiraat (i renoviraat) sopstvenite zemji kako Virtuelni mesta. Tie
Virtuelni mesta postojat i vo vremeto i vo prostorot, a nivnoto prisustvo
mozhe celosno da go pochuvstvuvaat nivnite virtuelni graGjani. Na primer,
nekoi od vodechkite srpski istorichari go smetaat 13-iot vek za pochetok
na srpskata "drzhavnost". Krajno beskorisno e da se obidete da im
objasnite deka konceptite "drzhava", "nacija" ili "drzhavnost" (vo nivnata
deneshna smisla) poteknuvaat od post-renesansna Evropa (od 17-iot vek
navamu). Za najgolem del Srbi, bitkata na Kosovo od 1389 godina e chin na
odbrana na Evropa od zakanata na Otomancite (ili muslimanite, ili
islamistite). Tie go smetaat padot na srednovekovnata srpska drzhava, shto
sledeshe kon sredinata na 15-iot vek, za cena shto e platena za slobodna
(ili hristijanska) Evropa*. Drug primer na Virtuelno mesto postaveno vo
vremeto se slavomakedonskite nacionalisti koi go istaknuvaat nivnoto pravo
na Golema Makedonija, zasnovana na osvojuvanjata na Aleksandar Veliki,
duri 1000 godini pred doaGjanjeto na Slovenite na Balkanot. Ovaa chudna
konstrukcija bi ja vkluchuvala segashna Republika Makedonija, kako i
delovi od Grcija, Bugarija i Albanija. Kako takva, taa se sovpaGja vo
virtuelniot prostor so delovi od drugi Golemi konstrukcii: Golema Srbija
(koja, pokraj Srbija i Crna Gora, isto taka, vkluchuva i delovi od
Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Albanija, kako i celata Republika
Makedonija), Golema Bugarija (Bugarija, Makedonija i delovi od Grcija i
Albanija) i Golema Albanija (Albanija i delovi od Grcija, Makedonija i
Srbija). Kako shto vekje spomnav, samoto postoenje na nekoi zemji (kako
Republika Makedonija) e nerazbirlivo za nekoi drugi (od razlichen aspekt,
za Srbija ili Sojuzna Republika Jugoslavija, Grcija i Bugarija). Od gledna
tochka na oficijalna Grcija, na primer, severniot sosed e celosno
"virtuelen". I dodeka ovie konstrukcii se logichki nekoherentni,
nekonzistentni i zaemno nekompatibilni, tie funkcioniraat moshne dobro vo
virtuelniot prostor. Tie meGjusebno se pothranuvaat i, na odreden nachin,
zavisat edna od druga. Problemot so (mozhnata) komunikacija e reshen na
eleganten nachin. Ne postoi komunikacija, a pretstavnicite shto gi izbral
"narodot", obichno samo go povtoruvaat toa shto im e kazhano da go kazhat,
i toa shto smetaat deka treba da go kazhat: nivnata nacija e najstara,
najdobra, sekogash vo pravo i tie stradaat najmnogu. Tie smetaat deka
poradi toa bi trebalo da gi dobijat site privilegii za "nivnite" verzii na
Virtuelnite mesta, shto bi se pomeshale, a na krajot bi gi zamenile
realnite mesta. Tuka treba da se zabelezhi deka nitu edna, nitu site
verzii na Virtuelnite mesta ne mozhe da se smetaat nitu za vistiniti, nitu
za lazhni. Site tie se vistiniti vo ramkite na sopstvenite istoriski /
etnichki / tradicionalni premisi. Vo ramkite na VR, virtuelnata sredina
ednostavno postoi. Nepraktichno i nevozmozhno e da im se sprotivstavite na
predlagachite ili kreatorite na Virtuelnite mesta - tie sekogash se vo
pravo bidejkji zasekogash se zaklucheni vo sopstvenata virtuelna sredina.
Eden od najochiglednite efekti na preobilnata upotreba na VR e
zashemetenosta na upotrebuvachot po vrakjanjeto vo fizichkata relanost,
negovite dvizhenja se malku pobavni od "normalnite", a za prilagoduvanjeto
na razlichna sredina e potreben izvesen vremenski period (shto nekogash se
narekuva "treska na VR"). Neproduktivno e (osven ako ne sakate da ismeete
takvo lice) da pobarate od liceto koe shtotuku gi izvadilo ochilata za VR
da izvrshi nekoja teshka fizichka zadacha, da skoka ili da trcha. Toa
strada od "fundamentalna zaguba na orientacijata" (shto bi rekol Virilio).
Po seto toa, nema nikakva smisla da ochekuvam ideolozite, teoreticharite,
politicharite ili pobornicite na Virtuelnite mesta da dejstvuvaat ili da
se odnesuvaat na nachin shto e poblizok do toa shto nekogash se narekuva
"pravilno odnesuvanje" (da upotrebuvaat racionalni argumenti, da bidat
sposobni da raspravaat za stavovite na drugite uchesnici vo diskusijata
ili da prifatat deka i tie ponekogash greshat). Sekogash treba da se ima
predvid i sredinata shto tie ja gledaat i ja smetaat za svoja, i vo koja
se chuvstvuvaat udobno. Ete zoshto smetam deka eden od nachinite za
rabotenje so niv e vkluchuvanje kvalifikuvani psiholozi i kompjuterski
eksperti shto se zapoznati so VR vo site pregovarachki timovi i
posrednichki misii vo Jugoistochna Evropa - toa, sekako, vo golema mera
kje go zgolemi meGjusebnoto razbiranje i verojatno kje pridonese za
podobruvanje na komunikacijata. Postoi i pobrz i pefikasen nachin, no toj
e verojatno premnogu nekulturen i nediplomatski - iskluchuvanje na
kompjuterot. I oficijalnite pretstavnici, i najgolem del od "obichnite
luGje" na balkanskite zemji smetaat deka glavna prichina za nivnite
problemi - od segashnosta ili minatoto - e toa shto tie se naoGjaat "na
krstosnicata meGju Istok i Zapad". Kako i da e, mnogu drugi delovi i zemji
na Evropa, kako Rusija, Finska ili Shpanija, vo daden moment od nivnata
istorija se naoGjale na taa krstosnica. Toa verojatno e relikt na
veruvanjeto (shto chesto se srekjava vo nekoi "tradicionalni kulturi")
deka odredena etnichka grupa se naoGja vo centarot na Univerzumot, dolzh
adzhis mundi, pa se shto i se sluchuva na taa etnichka grupa vlijae vrz
celiot Univerzum.
Kismet ima navistina k'smet
Gorazd Chapovski
Den prvi Melburn, Avstralija.
Poletuvame so Kiril za Makedonija. Ubavo chuvstvo, home Snjeet Home.
Kupuvame litar viski od fri-shopot, pieme, muabetime za muzikata i
beskrajno uzhivame vo letot na zheleznata ptica dodeka zemjinata topka pod
nas oddipluva kontinent po kontinent. Nekade okolu Ekvatorot povtorno ne
fakja den. Neverojatno dozhivuvanje. 24 chasa samo den. Tolku nestvarno
kako nekoj psihodelichen son ili gitarski rif na Sid Baret.
Den vtori Pristigame vo Skopje ili Skopdzhe ili Skotje kako shto go
nareche drugar mi Goran Trajkovski. Ne mavna skopskata zheshtina, a nie
natovareni so brdo oprema. Docnime so bagazhot zatoa shto chekame
shvedskiot kral da go izodi crveniot tepih sprostren na aerodromot. Posle
doznavam deka bil oblechen vo vojnichka uniforma, a kakvi misli mu se
vrtele vo glavata koga doaGjal vo Makedonija samo Gospod znae. Na
aerodromot moite i Ikalj, mojot najdobar drugar. Se nemame videno skoro
godina ipol. Makedonija e bogovska zemja. Nekoj kje reche, lesno ti e
tebe, doaGjash od strana, vo pravo se i tie, vladee uzhasna ekonomska
kriza, ama pak velam: Makedonija e bogovska zemja.
Den treti Skopje - kakva inspiracija za sozdavanje muzika, pogotovo za
Industrial /darknjave dusha dava. Karakteri bezbroj, nabiena atmosfera,
luGjeto vozat kako da ne videle kola vo zhivotot, ogromna tenzija se
chuvstvuva na sekoj chekor, sekoj den raGja nova pesna. Nasproti
shirochinata na avstraliskite prostori, tuka me zdrmuva haosot,
izmestenosta na rabotite, chuvstvoto deka se naoGjam vo eden ne tolku
golem lonec shto klokoti. Za vreme na prohibicijata, Chikago beshe
narechen "melting pot", meGjutoa mene mojot roden grad povekje mi lichi na
"boiling pot". Navecher tutma vo Zi Zi Top, Van Gog, Korner... Skopska
shema gi mele novite generacii, ramnodushnosta i nedostigot na volja
nemilosrdno pritiskaat. Normalno e na chovek da mu se stemni i prestemni
koga oficijalniot vrv na ovaa zemja Klimentova otvora moderni sendvichari
od tipot Mak Donalds a komshiite i rodninite vo svecheno ruvo odat na
poklonenie na istite tie mesta. Son kje bide ili jave koga kje go vidam
ovoj grad da bide ona shto so vekovi bil. Svoj na svoeto.
Den chetvrti Vo bendot ni se pridruzhuva i Zoran Origanski, koj kje sviri
tapan i tarabuki. Funkcionirame odlichno i na muzichki i na duhoven plan.
Zazhivuva starata atmosfera na ulica Jurij Gagarin, vo Kozle. Probi sekoj
den, pochnuvaat komunikaciite so radioto, televizijata i pechatot. Toshe e
prviot so kamerata na Sitel, so A1 organiziravme da teche reklamata i da
go snimaat koncertot, tuka se luGjeto od Tunel i Ekran, Ivan od B96,
Jolevski od Makedonsko radio i, se razbira naj, naj 103. Dobri vesti od
Los Andzheles. Majk Mena od Tone Casualties mi javuva deka omotot e
zavrshen, idskot kje izleze do krajot na septemvri. Zboruvav i so Foksot
za turnejata na Kismet vo Slovenija i vo Hrvatska, shto kje se odrzhi vo
sredianta na oktomvri. Kiril momentalno brka rabota da mavneme edna
svirka i vo Belgrad, luGjeto od tamu se dosta zainteresirani. Se slushnav
i so Jork Kleudgen, promotor od Germanija. Kje nastojuvame posle Slovenija
da gi vrzeme Berlin, Lajpcig i Bohum.
Den petti Mnogu me prashuvaat shto fajde od Avstralija. Shtom sum vekje
nadvor od Makedonija za mene e seedno dali sum vo Avstralija ili vo
Amerika. Bitno e shto ostanav svoj, silno ja pochuvstvuva distancata, i si
ja zadrzhav svojata duhovna sloboda, smelosta i bezobzirnosta od vremeto
na Mizar. Prodolzhiv da tvoram na alternativnata scena kojashto sekogash
sum ja smetal za pozdrava deka e lishena od onoj drzhaven mehanizam shto
te turka, ti pravi propaganda i ti ja organizira slavata. Tuka se borish
sam so svoeto delo. Dve odlichni kritiki za promo-diskovite na "Razbudete
se bogovi". Prvata e od Internet magazinot Fludzh od London, vtorata e od
emisijata "vo potraga po sovrshen album" na Dzhon Karver na avstraliskoto
radio Pi Bi Si. Odlichno, Dzhon ni dal pet dzvezdichki! Isto taka,
doznavam deka Petar Lukovikj kje pishuva recenzija za albumot vo HL Zabava
vo Belgrad i Tomas Vaker od Blek Magazin vo Berlin. Mene lichno najmnogu
kje me izraduva edna dobra kritika vo amerikanskoto spisanie Industrial
Nation, meGjutoa, toa e rabota na Tone Casualties. Tie sekako kje im
ispratat kopija od albumot. Dve, tri, lepe rechi i bap, deset iljadi kopii
prodadeni.
Den shesti
Ja baknuvame skopskata zora so shkembe chorba. Sobir na
nadrealistite vo ferijalnoto vo pet chasot sabajle: Ilija Stojanovski,
Goran Trajkovski i jas. Dali ja ispravivme ili ja iskrivivme rekana, kje
si kazhit samo idninata. Vakvite skopski zori otsekogash mi bile chista
inspiracija. ne sum zadovolen od dosegashnite rezultati. Imam 32 godini,
a samo pet albumi, smetajkji gi i prvite dva so Mizar. Treba ushte, ushte,
ushte povekje. Za zdrava makedonska drzhava izgleda podolgo kje pochekame
i spored toa ni ostanuvaat samo dve varijanti: jaka umetnost i sport.
Den sedmi
So Ikalj odime na bazen sekoe popladne. Deneska malku zadocnivme
pa gi fativme plivachite na trening. MeGjutoa, trenerot ljubezno ni dade
edna linija na krajot na bazenot za da mozheme da gi izvadime otrovite od
prethodnata vecher. Si plivame nie taka koga eden babush ni vleze vo
nashata linija. Se rasplival chovekot bez da vidi deka na istata linija
ima ushte dvajca. Se sudrivme i mi veli "sori" so amerikanski akcent.
Plivame pak, a toj pak po isto, kako bazenot da e negova sopstvenost.
Ushte eden paradoks. Eh, Gorazd, si velam, glava nema da krenesh od ovie
Amerikancive. Na muzichki plan te drzhat v race, tie ti go izdavaat
Kismet, na tehnoloshki plan te drzhat v race, sega go zamenuvaat stereo
sistemot so siraonding, pa duri i vo bazenot na svojot sopstven grad se
sudirash so niv. MeGjutoa, shto se odnesuva do tamburata, e, taa nikogash
nema da mi ja zamenat so bendzho. Vecherva e koncertot. Kismet ima
navistina k'smet da sviri vo Kurshumli An. Ima li poubavo?
Nie ne podgotvuvame zavera protiv Makedonija
Gordana Icevska
fotografija Robert Atanasovski
1. Sudenjeto na gostivarskiot gradonachalnik Rufi Osmani go ocenivte kako
skandalozno i najavivte kontakti so meGjunarodnite instucii. Shto
ochekuvate od seto toa, zemajkji v predvid deka po gostivarskite nastani
na nekoj nachin SAD ne ve poddrzhaa, a Elizabet Ren i Evropskata Unija
zastanaa nekade na sredinata?
- Ne mozhete da insistirate deka americhkiot stav e vakov ili onakov. Tie
stavovi se momentalni izjavi na lichnosti koi nemaat dolgotraen vek. Nie
go analizirame dolgorochniot kontekst na odnosite, vnatreshni i
nadvoreshni, na Makedonija i vo taa nasoka deluvame. Se obiduvav da
proniknam vo motivot na gostivarskite nastani, vo motivot na sudenjeto i
vo motivot na ovaa drakonska kazna. Na pochetokot bev ubeden deka se
raboti za eden na rushenje na desnata politika na Makedonija. Znachi, edna
politichka partija, mislam na SDSM treba da go uriva duhot na desnosta vo
politichkata paleta na Makedonija i samata da bide i centar i desna strana
i leva strana. Vo prashanje e vljubenost vo monizmot i zhelba da se
opstane kako edna edinstvena struja i eden edinstven duh vo Makedonija.
No, po drakonskata kazna na Osmani, smetam deka nekoj vnatre vo Makedonija
pravi namerni sopki za sprechuvanje na vkluchuvanjeto na Makedonija vo
zapadno evropskite i evroatlantskite strukturi. Na nekogo dlaboko mu
prechi orientacijata na Makedonija kon ovie strukturi, bidejkji se znae
deka so vakvi sudenja, so vakov praven sistem, so vakvi standardi i vakvi
sluchuvanja Makedonija nema da vleze vo Evropa. Postoi dlaboka
kontradikcija pomeGju tendencijata na nadvoreshnata politika na Makedonija
da se vkluchi vo Evropa i ova sudenje, koe kje bide golema sopka za
vleguvanjeto na Makedonija vo tie strukturi. Po ova sudenje ochekuvam
Makedonija da dobie silni signali deka rabotite shto gi pravi vnatre ne se
dobri. Vo pochetokot tie signali se benigni, imaat dobra namera - da go
prenasochat vnimanieto kon greshkite koi se pravat, ja nasochuvaat idejata
za samoprashuvanje vnatre vo politichkite strukturi, kade odat, shto
pravat i zoshto pravat. Vo vtorata faza doaGjaat kaznite, vo tretata
doaGja do eskomunikacija na edna drzhava na eden koncept od meGjunarodnata
zaednica, kako shto se sluchuvashe vo Srbija. Jas po ova sudenje otvoreno
velam deka makedonskata politika kon albanskoto prashanje e identichna i
polosha od srpskiot pristap kon albanskoto prashanje vo tie prostori.
2. Rekovte deka ste najodgovorniot za ona shto se sluchi so Osmani, zatoa
shto politikata na DPA e kreirana vo partijata, a ne vo kabinetot na
gostivarskiot gradonachalnik, a Osmani zboruvashe "zhivotot kje go dademe,
znameto ne". Sepak, takviot pristap odnese tri chovechki zhivoti, dali se
chuvstvuvate vinoven?
- Ne. Odgovornosta za tie chovechki zhrtvi ja nosi Vladata, koja go
organizirashe sindromot na gostivarskite nastani, pritvaranjeto na Rufi
Osmani, provociranjeto na masata da se sobere pred zgradata na
opshtinskiot sovet i drugite ulici, i konechno, Vladata na Makedonija e
odgovorna shto pukashe na graGjanite, a nemashe praven prettekst za takvo
dejstvie. Inaku, nikoj pameten vo Makedonija ne kje mozhe da objasni
zoshto postoi pravna kontradikcija, triagolnik na apsurdot pomeGju
odlukata na opshtinskiot sovet za istaknuvanje na Znaminjata, koj se
zasnova na chlen 48 od Ustavot na RM, odlukata na Ustavniot sud, koj
tolkuvajkji go istiot chlen na Ustavot, zabrani istaknuvanje na
znaminjata, a konechno Vladata i Parlamentot tochno zasnovajkji go svojot
predlog vrz chlen 48 na Ustavot, go donesoa zakonot za upotreba na
znaminjata. Ovoj triagolnik na apsurdot zboruva za vinata na Vladata, koja
ne gi percipira pravilno fenomenite. Tie ja imaat vo race svojata
politika, gi imaat vo race svoite oruzhja, svojata policija, svoeto
sudstvo. Koj nesaka da vidi deka egzekutorite se vo konceptot na drzhava
koja nemozhe da gi objasni opshtestvenite fenomeni i da najde reshenie,
toj sigurno kje bara vina vo posledicite na ovie raboti. Rufi Osmani ne e
tvorec na kakva i da e politika, toa sum jas, i ako za taa politika e
nekoj vinoven, toa sum jas! . 3. I Rufi Osmani i Vie rekovte po nastanite
od devetti juli deka Osmani kje uspeeshe da go smiri narodot. Zoshto Vie
ne izlegovte pred nasobranta masa, koga vvekje imate tolkav avtoritet,
duri i pogolem od nego?
- Narodot go baraashe Rufi Osmani, a jas se obiduvav da go oslobodam i se
nadevav deka kje dominira trezvenosta kaj vlastite i kje mu dozvolat na
Rufi da izleze. Vo toj moment na ochekuvanje deka Osmani kje i se obrati
na masata se sluchi intervencijata na policijata. Da znaev deka vo tri
chasot i nekolu minuti kje dejstvuva policijata , sigurno na 5 minuti pred
toa kje izlezev pred masata i kje ja zamolev da se razotide. No, poentata
e vo toa shto nie ne znaevme na shto e spremna ovaa vlast, deka konechno
saka da i pravi ogromni barieri na meGjuetnichkata doverba, zatoa shto ima
nekoi tajni nameri.
4. Se shpekulira deka go dadovte Osmani kako "zhrtveno jagne" bidejkji
stanal premnogu mokjen, pa duri i mu konkuriral na Dzhaferi za
pretsedatelskoto mesto na DPA!?
- Toa se konkretni primeri za kriminalizacijata na edna partija vo nekoi
drugi dimenzii. Inaku Rufi Osmani, po ova sudenje kje bide ushte pomokjen.
Nitu Branko Crvenkovski, nitu Chokrevski, nitu sudiite, nitu jas ne
mozheme da go namalime negoviot moralen rejting. Toj rejting kje go
zadushi pravniot sistem vo Makedonija, kje gi zadushi site proekti na
marginalizacija na harizmatskite lichnosti, koi se sozdavaat vo ova
opshtestvo. Jas kje mozhev da ne go zhrtvuvam Osmani, ako imav mokj da go
grabnam od racete na specijalnite edinici. Taa mokj ja nemav i ne ni
pretendiram da ja imam, zatoa shto vo mojata politika dimenzijata na
politichka rabota e glavna, a sekoe drugo razmisluvanje vodi na terenot na
nasilni metodi za osloboduvanje na Osmani. Inaku, edvam chekam nekoj da
konkurira na moeto mesto i da me zameni na ovaa funkcija. Rufi Osmani
sigurno kje bide golem politichar na Albancite. Tie shto mu go napravija
ova kukavichno gnezdo vo Gostivar, doprva kje imaat rabota so nego.
5. Ima edna teorija, koja ako e vistina, izgleda premnogu crno. Taa veli
deka se shto se sluchuvashe vo Gostivar e dogovor pomeGju Crvenkovki i
Dzhaferi, zatoa shto od seto toa najmnogu profitira SDSM, koj pokazha deka
mozhe da gi kontrolira Albancite vo Makedonija, a DPA pokazha deka nema da
otstapi ?
-Taa teorija vodi po linija na dokazhuvanje deka Albancite se golemi
mazohisti, pa edvam chekale da se samokaznuvaat sebi si za da profitiraat
vo politikata. Mislam deka taa politika i takvite imputacii se perverzni.
Nitu so Crvenkovski, nitu so drug ne razgovaram za vakvi ujdurmi i
zaverenichki politiki. Mojata politika e otvorena, do kraj koherentna i
nikoj nemozhe da najde ni edna pozicija koja istrchuva od premisite na
politikata koja ja vodam.
6.Sepak imavte sredba so premierot pred da se sluchat nastanite vo
Gostivar, na koja prisustvuvaa i Alajdin Demiri i Rufi Osmani?
-Se raboti za dva pristapi vo politikata. Sedechkata politika koja dreme
vo kabinetite i pravi svoi planovi, i nashiot aktiven pristap koj saka da
se soochi so izvorot na problemite vo opshtestvoto. Ottamu, baravme priem
kaj premierot za da ukazheme na rabotite, na nachinite kako da se nadmine
krizata. Vo taa nasoka Osmani podgotvi amndman na Zakonot za znaminjata so
koj se barashe ist tretman vo upotrebata na znameto, kako shto e tretmanot
na upotrebata na jazikot vo lokalnata samouprava. Odgovorot beshe: "kje
razgovarame, kje prasham, no ne dojde do toa".
7.Stavot na DPA pred da se donse Zakonot za upotreba na znaminjata beshe
deka nema da go pochituvate dokolku ne se prifatat Vashite amandmani.
Zakonot se donese bez vashite baranja i sega znaminjata se simnati, shto
znachi zakonot se pochituva. Ne beshe li buchnoto negoduvanje protiv
zakonot samo dobar partiski marketing?
-Ne, nie ne go pochituvavme toj zakon i na vtori avgust ne go istaknavme
znameto. Vo idnina kje rabotime politichki da se promeni toj zakon.
Sigurno kje uspeeme da se otvori prashanjeto na pozicijata na Albancite vo
sistemot voopshto i toa kje bide glavnata cel na ovaa politichka partija.
8. Chesto pati ja obvinuvate makedonskata vlast deka pravi kosovsko
scenario vo Makedonija. No, zar ne e mozhna tokmu obratnata teorija, deka
DPA pravi kosovsko scenario vo Makedonija, koga Vie, Tachi i drugi
chlenovi na partijata golem del od zhivotot ste go pominale vo Kosovo!?
- Ogromniot del od svojot zhivot i pretsedatelot na Makedomija go pominal
vo Srbija, vo Belgrad, del na familijata i mozhebi i bogatstvoto,
nedvizhninata gi ima se ushte vo Belgrad, pa takvi aluzii mozhe da se
napravat kolku shto sakate. Zboruvam za eden politichki pristap. Tachi e
roden ovde, ne zhiveel voopshto vo Kosovo, studiral tamu i se vratil. Jas
sum roden tuka, studirav vo Belgrad, rabotev na Kosovo. Ako se baraat
greshkite vo zagovorite ili v nekoi drugi aspekti, kje se najdat takvi
primeri, no se neproduktivni. Jas velam deka makedonskta vlast nema
poinakva strategija osven srpskata kon albanskoto prashanje vo Makedonija.
Za toa imam svoi relevantni podatoci i tolkuvanja i analizi.
9. Dali postoi mozhnost mitinzite shto gi najavivte da prerasnat vo neshto
shto ne mozhe da se kontrolira?
- Nie dosega organiziravme stotici mitinzi i javnosta mozheshe da se uveri
deka sme izvonredno odgovorni organizatori. Nie smetame deka i ponatamu
kje uspeeeme taka da rabotime, bez ogled shto vlastite kje se obidat da gi
vkluchat svoite provokatori, svoite "klipovi" vnatre vo tolpata. No, i nie
ne sme naivni i predviduvame takvi mozhnosti. Tie protesti kje zavisat od
nekoi drugi faktori koi kje gi izdejstvuvame so rabota. Taka, vekje sme vo
kontakt so nekoi evropski strukturi, so nekoi nashi luGje vo Zheneva, vo
Brisel. Kje animirame razlichni strukturi da se zavzemat za pozicijata na
Makedonija i kje se obideme da gi naterame da gi vrazumat ovie lokalni
mokjnici.
10. Kolku vreme kje bide potrebno da se nadmine jazot pomeGju Makedoncite
i Albancite shto go napravija nastanite vo Gostivar!?
- Ne znam kolku e dlabok jazot, no zatoa naporno rabotam da najdam
politichka oddishka za storeniot politichki zijan. Zatoa i kontaktiram so
site faktori, ne ispushtam od vid nitu eden politichki faktor i vo taa
nasoka odat moite razgovori so politichkite subjekti vo Makedonija, so
politichkite subjektite na Albancite ovde i na drugite prostori, so
meGjunarodniot faktor. Znachi, ja opfakjam celata paleta na faktorite koi
vlijaat vo Makedonija, dodeka drugite se zatvoreni vo svoite kabineti i si
dozvoluvaat sebe si da mu objavat na narodot nekakvi si nivni vistini
preku televizijata.
11. Kolku politikata na DPA vlijaeshe vrz samoto sudenje na Osmani?
- Voopshto ne vlijaeshe. Se trudevme da gi smirime sostojbite. Ne drzhevme
javni mitinzi. Imavme sugestii od meGjunarodniot faktor, koj misleshe deka
treba da mu se dozvoli na sudot da raboti bez pritisoci i da ja ispolni
svojata funkcija. No, vie bevte prisutni i ste svesni na koj nachin sudot
ja ispolni funkcijata. DPA beshe mnogu mirna, mozhebi vchudoneviduvachki
mirna, zatoa shto sakashe da ja olesni pozicijata na gradonachalnikot na
Gostivar. Sega imame golem adut vo nashite race, da dokazheme deka nema so
nas nishto problematichno, tuku ima so vlasta, so sistemot neshto ne e v
red.
12. Dali vlasta kje reagira na ona shto kje i se kazhe odnadvor?
- Vlasta dosega reagirashe brzo i itno za nekoi fundamentalni prashanja
znachajni za identitetot, za moralot, za dignitetot na makedonskiot narod.
Takvi primeri na brza reakcii e promenata na znameto, a sigurno e deka
ovaa vlast kje napravi i nekoi drugi promeni. Vlasta igra uloga na silen
desen faktor, obichno na marginite na opshtestvoto. Za bitnite raboti
pravi kompromisi i popushta. Ochekuvam deka ovaa vlast kje napravi
kompromis i so imeto i so nekoi drugi raboti, doveduvjkji se prividno vo
cajtnot, odnosno povtorno kje shiri uveruvanja deka nema drug izlez, deka
morashe taka da bide. Za nekoi zakoni velat deka ako ne se izglasaat
vednash, kje bide ne znam shto. Tie se do besvest spremni da organiziraat
nekakvi "shou" programi na marginite na opshtestvoto, iako na pochetokot
imaa na dofat novi reshenija, mnogu podostoinstveni od ovie sega.
13. Kakvi se kontaktite so PDP? Ja podgotvivte rezolucijata, najavivte
zaednichki nastap vo parlamentarnata rasprava za nastanite vo Gostivar, no
se dobiva vpechatok deka nema odgovor od drugata strana?
Vo prashanje e dlabok proces za sozdavanje politichka klima na sorabotka,
za razvoj na nekoi zaednichki stavovi itn. Inaku, pochetocite na takva
sorabotka se vidlivi. Diskusijata na gospodin Sejfedin Hajruni vo
Parlamentot beshe zasnovana vrz zaednichkata dokumentacija na ogranocite
na DPA i PDP od Gostivar, koi rabotea den i nokj da im ja dadat na
pratenicite nivnata verzija na nastanite vo Gostivar.
14. Ima mislenja deka reshenieto za albanskoto prashanje e tokmu vojnata i
sozdavanje na nova albanska drzhava na Balkanot?
- Nie sme opredeleni za politichko razreshuvanje na konfliktite i
nedorazbiranjata meGju narodite koi se zatecheni da zhiveat zaedno.
Zboruvam za politichkite opcii, a vo opshtestvoto ima nad iljda opcii,
kriminogeni i kakvi shto sakate. Zboruvam za politichkiot subjekt na
Albancite, bilo na Kosovo ili vo Makedonija.
15. Obichnite luGje vo zapadna Makedonija zhiveat sekoj vo svoeto geto, a
vie zboruvate za zaednichki zhivot. Dali e toa mozhno, so ogled na takvata
stvarnost?
-Ne bi zboruval, koga ne bi go znael reshenieto. Smetam deka zaednichkiot
zhivot e mozhen koga dvete etnichki zaednici proizveduvaat vrednosti, koi
kje bidat vo ist civilizaciski kontekst. Sudirite ili paralelniot zhivot,
ne se odvivaat zatoa shto ednite se Albanci, a drugite Makedonci, tuku
poradi razlikite vo sistemot na vrednostite. Vie kje ustanovite deka so
eden Albanec od Albanija kje imate povekje zaednichko otkolku so vashiot
komshija, koj ne e vo vashata dimenzija na vrednostite. Zatoa nie
insistirame na institucii koi kje produciraat vrednosti, kompatibilni so
civilizaciskite dostignuvanja. Namerite ne ni se zagovornichki. Razlikite
se prodlabochuvaat samo dolkolu se sozdavaat drugi, sprotistaveni sistemi
na vrednosti.
16. Ako e se tolku idealno, zoshto togash Makedoncite se plashat od
politikata na DPA, a Albancite od makedonskata?
-Smetam deka Albancite voopshto ne se uplasheni od politikata, nitu gi
plashi policijata. Tie se samo vo ischekuvanje kako da si go sochuvaat
integritetot. Zoshto Makedoncite se plashat? Kaj Makedoncite se gradi eden
ist vrednosen srpski kodeks, deka kje opstojuvaat vo ovie prostori samo
ako so sebe ja imaat vojskata i policijata. Albancite idejata za svojot
opstanok ne ja povrzuvaat so kasarnata, so policijata, ne razmisluvaat
represivno, tuku sakaat sozhivot zatoa shto ne se plashat. Se prashuvam
koj i zoshto ja vsaduva idejata deka Makedonecot kje bide bezbeden na ovie
prostori, edinstveno ako prviot sosed mu e policaec ili komandant na
nekoja voena edinica?! Postoi hipohondrija vo lichnosta, postoi i vo
opshtestvoto, togash koga opshtestvoto samo sebe se prikazhuva deka e
bolno, deka e vo sostojba koja mozhe da zavrshi so raspaGjanje. Nie
smetame deka Makedonija mozhe da bide stabilna drzhava i znaeme kako da
bide stabilna, znaeme kako da se relaksiraat odnosite. MeGjutoa, vo
Makedonija postojat sili, koi permanentno ja reciklirat krizata shto ja
proizveduvaat i koja mozhe da bide pogubna i za stabilnosta i za idninata
na Makedonija. Se startuvashe so benignatta ideja deka Makedonija e oaza
na mirot, a se zavrshuva so oaza na trnje. Vo Makedonija se pottiknuva
takvata iracionalnost, toj histerichen odnos sprema novoto, sprema
kvalitetnoto, i se doaGja do filozifija, vo koja se smeta deka samo so
izminatiot atavistichki priod kje mozhe da se dojde do rezultat. Smetam
deka ako se oslobodat mediumite, kako shto treba da se oslobodat, ako se
oslobodi pametta od cenzura, od politiichkata i od nacionalnata, verskata
i drugite blokadi poznati na chovechkiot um, togash oslobodeniot um i
volja na graGjaninot kje iznajdat reshenija za problemite vo ramkite na
Makedonija kako multietnichka drzhava.
17. Neodamna izjavivte deka spasot za Balkanot e sozdavnje na etnichki
chisti drzhavi?
Da, toa e mojata lichna vizija, bidejkji se soochuvam so edna histerichna
sopka.
18. No zarem toa ne e kontradiktorno so tezata za multietnichkata drzhava?
Ne e kontradiktorno. Zboruvam za sopkite koi se sozdavaat za
multietnichnosta i vo eden proces na soochuvanje so barikadite koi se
postavuvaat za edna vistinska multietnichka drzhava. Postoi idejata za
etnichka drzhava kade ednash zasekogash kje se reshat problemite pomeGju
narodite koi nemozhat da najdat zaednichki jazik. Smetam deka namerno se
pravat tie sopki, no jas vi ukazhuvam za idejata deka ne sme spremni
vechno da zhiveeme so tie sopki. Nie go nudime reshenieto za multietnichka
Makedonija, koe kje go brani i makedonskiot i albanskiot interes, koi ne
trebalo da se sudiraat vnatre vo toj sistem. Inaku, dosegashnata praksa ja
prikazhuva Makedonija kako prostor na sudir na albanskata kultura i
albanskiot interes so makedonskiot. Nie ja nudime idejata za spogodba, vo
koja ovie interesi ne kje se sudruvaat, vo koja kje se najde sistem na
kompatibilnost pomeGju ovie dve etnichki zaednici, kulturi, religii i
idnini.
18. Nemate li, meGjutoa vpechatok, deka stanuvame paranoichno opshestvo,
vo koe postojano se mislideka zad se shto se sluchuva ima scenario, deka
ne postojat spontani raboti, spontani dogovori?
- Makedoncite se naterani vo edna paranoichna dimenzija i se plashat od
razno, razni zaveri. Se povekje zboruvame deka nema nikakva zavera, a kaj
narodot se dobiva vpechatok deka sme zaverenici. Nie otvoreno im velime i
na pozicionite i opozicionite partii deka ne sme zaverenichka partija, no
da ne sme nie aktgualno prisutni na scenata, togash kje go vturnat VMRO,
nabeden za bugarofilska zavernichka uloga vo Makedonija, da ne nadomesti
vo takvata paranoichna dimenzija.
N: Nashite nasledstva od studenata vojna
D-r Vasil Tupurkovski,
profesor i publicist
Za vreme na studenata vojna kvalitetot na generalnite odnosi Istok -
Zapad, primarno beshe determiniran od geostrateshkite konsideracii i
ideoloshkite razliki. Balkanot sluzheshe kako barometar za prodlabochen i
bazichen strateshki, politichki, socijalen i voen natprevar vo era vo koja
shto, kako na Istok, taka i na Zapad, frekventno se kontemplirashe
ekspanzija na blokovskiot prostor, izlez na topli mirinja, fizichko
zaokruzhuvanje i stvaranje na najoptimalni uslovi za rapidna intervencija
na shiroko voishte. Vo isto vreme, Balkanot imashe dobieno mala socijalna,
ideoloshka i kulturna osnova za formuliranje na sopstvenata bazichna
politika. Zgora na toa, ili podobro, kako rezultat, Balkanot, na moshne
efektiven nachin, ostana bez mozhnosta da stvori i da razviva
pluralistichki politichki ambient, kako i bez sloboda da gi osmisluva
sopstvenite regionalni interesi. Balkanskite zemji bea ankurazhirani da
sledat kurs na alienirana politika so suspenzija na odredeni vitalni
nacionalni interesi i so inklinacija kon generalni, i chesto pati,
artificielni pozicii. Politichkiot uniformizam, kako praksa na
blokovskite strukturi, obezbeduvashe privremena relaksacija na serija
problemi koi shto mozhea da se kontroliraat vo ramkite na specifichnite
meGjunarodni aranzhmani, no ne i da se razreshuvaat. Vakvite aranzhmani
bea refleksija na imlicitnoto i eksplicitnoto meGjusebno razbiranje na
blokovite deka teritorijalniot status kvo vo Evropa mora da se respektira.
Od svoja strana pak, strateshkiot paritet vo Evropa podrazbirashe
opshtestveno politichki status kvo na Balkanot. Na toj nachin, znachajnite
bezbednosni konsisderacii gi supstituiraa neophodnite i istoriski
nezaobikolivite socijalni i politichki procesi vo balkanskite zemji.
Periferniot status na Balkanot, vo sporedba so ostanatite delovi na
Evropa, mozhe so pravo da se konstatira, evoluirashe vo inhibirachki
faktor so negativni posledici za pobrziot i poprosperitetniot razvoj na
regionot. Konsekventno, za vreme na studenata vojna, Balkanot zaostana zad
najgolemiot broj evropski zemji, koi shto, iako so razlichen stepen,
ostvarija status na socijalno i politichki mobilni opshtestva. Zapadno
evropskite zemji, posebno, niz socijalna, politichka i kulturna mobilnost,
ostvarija impresivno ekonomsko zazdravuvanje, razvija zaednichki
politichko - ekonomski institucii i ja popravija, odnosno ja podignaa
sopstvenata meGjunarodna polozhba. Gledano voopshto, balkanskite zemji
shto simultano bea i del od istochniot blok, stradaa i od regionalnata
izolacija, shto zednichki beshe i prichina za posledica na specifichnite
razvojni uslovi, kako vo regionot, taka i vo samite zemji. Vakvata
regionalna izolacija, meGju ostanatoto, stvarashe i dodatna distanca vo
odnos na korisnite evropski procesi na integracijata i transformacija.
Ushte povekje, zaradi sopstvenata izolacija vo odnos na istochniot blok,
zemji kakvi shto i bea poraneshna Jugoslavija i Albanija, ostanaa so
reducirani mozhnosti za aktiven odnos i za soodvetno vlijanie vo
balkanskite regionalni ramki. Izolacijata pomogna da se zajakne, barem vo
poraneshna Jugoslavija, edna posebna politichka filozofija shto
favorizirashe opshtestven i politichki status kvo i shto gi negirashe
soluciite za potencijalno eruptivnite problemi vo sferata na vnatreshno i
nadvoreshno - politichkite odnosi i procesi. Vo vakvi okolnosti,
esencijalnite prashanja, meGju koi shto, sekako se naoGjaa i
nedemokratskata vlast, etnichkiot rivalitet, i politichkiot i ekonomskiot
razvoj, ne bea soodvetno tretirani. Kako i ostanatite istochno-evropski
zemji, odnosno drzhavite od sostavot na poraneshna Jugoslavija, Makedonija
isto taka, morashe da se soochi so vakvoto optovareno nasledstvo. Vo
nejziniot sluchaj, zaradi radikalniot modus na jugoslovenskata disolucija,
taa beshe dodatno pritisnata od negativniot tovar na balkanskiot status
kvo. (delovi od knigata na dr.Vasil Tupurkovski "Crises in the Balkans",
objavena vo SAD, vo avgust 1997 godina,)
Savevski ne odrechuva deka e napadnat od Marjan
Nachevski
Desetina denovi po vrakjanjeto od Trabzon, po nekolku neuspeshni obidi,
Savevski se sretna so Ivan Bojkov, pretsedatelot na RSM, koj spored
selektorot, e "edinstveniot razumen chovek koj mozhe da stavi kraj na
samovolieto na nekolkumina chlenovi na UO koi bea vo Turcija" (Marjan i
Dragan Nachevski - n.z.). "So Bojkov imavme informativen razgovor za ona
shto beshe vo Trabzon, a go zapoznav i so mnogu detali za koi toj voopshto
ne znaeshe, ili pak veleshe deka ne gi znae". Na nashe insistiranje
Savevski da kazhe shto beshe prichinata za nesoglasuvanjata so del od
rakovodstvoto shto beshe prisutno vo Turcija, kade nashite rakometari go
osvoija 15 mesto, ne demantirashe deka vrz nego imalo fizichki napad vo
soblekuvalnata, na poluvremeto na mechot protiv Ukraina od strana na
Marjan Nachevski. Vo tekot na site 14 denovi, kolku shto nashata mladinska
reprezentacija prestojuvashe vo Trabzon, postojano imashe vzheshtena
atmosfera vo nashiot tabor, koja na momenti preminuvashe vo otvorena
raspravija meGju oddelni chlenovi. Igrachite se najdoa meGju dva ogna, ne
znaeja shto da pravat, a na krajot gi povlekoa i site izjavi, dadeni za
mediumite vo vrska so seto ona shto se sluchuvashe na SP. Na selektorot
Savevski od strana na delo od rakovodstvoto najmnogu mu se prigovarashe za
nachinot na vodenjeto na reprezentacijata, a nekoi smetaa deka na momenti
e prestrog so igrachite. "Toa e mojot nachin na rabota. Mojata vulgarnost
e del od taktikata, da se motiviraat igrachite. Toa mnogupati donesuvalo
uspeh. Nikoj ne se buntuvashe koga vo Kavadarci i Struga pobeduvavme",
veli Savevski. "Site mislat deka mozhat da bidat selektori. Toa se pokazha
i na SP koga poedinci sakaa da mi se meshaat vo rabotata i taktikata za
sekoj natprevar. Zhalno e shto najoptovareni bea igrachite koi se naoGjaa
meGju moite instrukcii od klupata i dovikuvanjata od tribinite." Sepak,
ne se raboteshe samo za meshanje vo rabotata na Savevski. Na momenti
imashe i omalovazhuvanja pred drugite selekcii, otvorenite zakani deka vo
idnina nikade vo Makedonija nema da bide trener, pa duri toa da bide i
Pelister, toj kje ispadne od ligata. "Seto toa e vistina, no povtoruvam
deka za se otvoreno kje progovoram na UO, ", veli Savevski. Goran Antevski
"Ne mozhe da mi se sluchi neuspeh, koga zad mene se 13 tituli"
Lechikj so prviot tim kje raboti vo naredniot period od dve godini do
Evropskoto prvenstvo 1999 godina vo Francija. Nashata reprezentacija kje
igra vo "B" grupata so Rusija, Polska, Portugalija, Ungarija i Romanija.
"Od mene se ochekuva rezultat. Ne mozhe da se sluchi neuspeh, koga zad
mene se 13 tituli. Sakam ovaa generacija da postigne uspeh. So rabota i
dobri igri vo reprezentacijata se stanuva igrach. Kje gi ubedam mladite
kosharkari prvo da postignat uspeh, pa potoa da razmisluvaat za pari. Koga
kje stanat igrachi kako Pece Naumoski, togash kje bidat ceneti vo Evropa.
Toa mozhat da go napravat samo preku reprezentacijata," veli Lechikj. Za
pomoshnik-trener na najdobrata selekcija Lechikj go postavi Marin
Dokuzovski. Mlad trener, koj vekje zad sebe ima dve tituli vo domashnata
prvenstvo. "Nema jas da zboruvam za negovata idnina kako trener. Dvete
tituli shto gi osvoi so Godel Rabotnichki dovolno govorat. Mlad e i
perspektiven, edinstvena preukapcija vo zhivotot mu e kosharkata. Kje
baram da bide profesionalec, a ne da raboti ushte pet drugi raboti," veli
Lechikj. Zare Markovski e trener na mladata selekcija do 22 godini, a
negov pomoshnik e Pechalov. Kadetite (rodeni 1983 godina) gi prezede Mitko
Lukovski, a kje mu pomaga Nastev, dodeka so pomladite kadeti (rodeni 1985)
kje rabotat Todorovski i Petrovski. Trener na zhenite vo site kategorii
kje bide Stojna Vangelovska, i Nedelkovski kako pomoshnik. Blagoja
Georgievski postigna uspeh so seniorskata reprezentacija, bidejkji
obezbedi direktno uchestvo vo kvalifikaciite za EP 1999 godina. Toj ne se
najde na chelo na niedna od ovie reprezentacii. "Bushtur beshe igrach so
srce i postigna mnogu. Kako trener se posramoti. Dobi premnogu shansi,
nishto ne postigna. Najtragichno od seto toa shto e eden golem reklamer.
Plukashe vo vesnicite po kosharkata. Razocharan sum od negovata rabota
kako trener. Ne saka da sorabotuva. Neka se dokazhe so rabota vo nekoj od
klubovite, togash kje ima mesto i za nego i vo reprezentativnite
selekcii," izjavi Lechikj. Marjan Trajkovski
(kraj)