(no subject given)
Dnevnik RM
==========================================================================
"DNEVNIK", privaten dneven vesnik
Prviot broj izleze na 20 Mart 1996 godina
Osnovaci i sopstvenici na vesnikot se Mile Jovanovski, direktor,
Branko Gerovski, glaven urednik i Aleksandar Damovski, odgovoren urednik.
Tel/Faks: +(389 91) 127-037 E-mail: dne...@dnevnik.itl.com.mk
==========================================================================
"Dnevnik" 13.01.1996 god.
-------------------------
- SZO za "Tetovskoto truenje"
Simptomite - rezultat na voznemirenosta i tenzijata vo regionot
Ekspertite na Svetskata zdravstvena organizacija ne otkrile infektiven
ili toksicen agens vo minatogodisnite slucai na truenje na ucenicite od
albanska nacionalnost vo Tetovo. Mozno e prvite simptomi da bile rezultat
na bakteriski infekcii, koi ucenicite gi sfatile kako truenje, sto
rezultiralo so regrutiranje na novi slucai pottiknati od stresnata
situacija, voznemirenosta i tenzijatata koja postoi pomegju etnickite
grupi vo regionot.
Pojavata na simptomite kaj ucenicite bila nenadejna, vremetraenjeto kratko,
nikakvi merlivi sporedni efekti ili pak dolgotrajni efekti, osven tendencijata
kon relapsi kaj odreden broj deca ne bea najdeni.
Ova se veli vo Izvestajot na timot od eksperti na Svetskata zdravstvena
organizacija koj bese zadolzen da gi utvrdi pricinite za truenjeto vo Tetovo.
Espertite, zaradi brojot na involviranite lica, ja isklucuvaat moznosta za
masovna simulacija i velat deka ima indicii za psihioloski induciran nastan
povrzan so stres i voznemirenost.
Slucaite koi se povtoruvale, i relapsite, tie gi ocenuvaat kako psiholoski.
Kako mozni pricini za simptomite kaj prvite slucai, iako nemaat specificni
dokazi koi bi vodele do zaklucok, vo izvestajot, se naveduvaat bakteriski
infekcii ili minorni virusi. Potoa, drugite deca zaklucile deka ima " truenje",
po sto sledele ponatamosnite nastani. Ova rezultirase so regrutiranje na
novi "zatrueni", verojatno pottiknati od stresnata situacija, voznemirenosta
i tenzijatata koja postoi megju etnickite grupi vo odredeni oblasti vo
opstina Tetovo, se veli vo izvestajot na SZO.
Spored ekspertite, ova truenje najverojatno e rezultat na "truenje od
opstatata okolina, bidejki slucaite bile ograniceni samo na deca od
albansko poteklo". No, ekspertite velat deka site aspekti od okolinata ne
mozele da bidat ispitani, bidejki ne bilo s
provedeno specificno zemanje na primeroci od okolinata, odnosno ne bile
zafateni drugite deca i vozrasnite od okolinata.
Ekspertskiot tim smeta deka vo celiot slucaj mnogu mal akcent e staven na
pridonesuvackite faktori koi, pokraj zdravstvenite uslugi, imaat mnogu golema
uloga vo vakvi slucai. Kako pridonesuvacki faktori se naveduvaat:
obrazovanieto, javniot mir i etnickite vrski. Spored niv, greska e vo vakvi
slucai centralno mesto na odgovornost da se dade na sistemot na zdravstvena
zastita. Dokolku i vo idnina ne se promeni ovoj pristap, spored ekspertite,
ke se javat slicni problemi.
Timot na eksperti preporaca osnovanje na grupa za poddrska na zaednicata koja
ke gi vklucuva nacionalnite i lokanite politicari, pretstavnicite na grupata
gragjani koi bea zafateni so truenjeto (deca, vozrasni, nastavnici),
zdravstveni i drugi vladini organizacii, zdravstveni rabotnici i mediumite.
Tie bi trebalo da informiraat i da rabotat na poleto na povtorno gradenje na
doverbata, kako i na prevencija na pojavata i na slicni nastani, ili barem
namaluvanje na nivnoto dejstvuvanje vo idnina. Spored nekoi od ekspertite na
SZO, vo vakvi slucai, zdravjeto e determinirano od razlicni fizicki,
socijalni, kulturni i politicki faktori. (G.I.)
- Crkva
Raskol vo avstraliskata eparhija na MPC
Boziknite demonstracii na del od makedonskite vernici vo Melburn protiv
vladikata Petar pretstavuvaat del od presmetkata megju dvete sprotistaveni
frakcii vo avstralisko-novozelandskata Eparhija na MPC. Od Svetiot Sinod na
MPC se bara brzo da go razresi sporot i da ja stavi Eparhijata pod svoja
kanonska jurisdikcija.
Del od upravata na crkvata "Sv. Gjorgji" od Melburn, suspendiranata uprava od
crkvata "Sv. Nikola", Preston kako i inicijativniot odbor na KUD "Jane
Sandanski" od Sent Albans, lugje koi ne ja prifakaat kanonskata juridikcijata
na MPC, minatata nedela organiziraa demonstracii barajki da go otstranat
mitropolitot avstraliski g. Petar od Eparhijata i da go stavat pod svoja
kontrola siot crkoven zivot vo Makedonskata pravoslavna eparhija za
Avstralija i Nov Zeland.
Ova go tvrdat pretsedatelite na crkovnite opstini "Sv. Ilija" od Fuckraj,
"Sv Nikola" od Preston i "Sv. vmc Dimitrija Solunski" od Springvael, kako i
pretsedatelite na tri Inicijativni odbori za organiziranje na crkovni opstini
vo Avstralija.
Demonstraciite na makedonskite vernici nasoceni protiv mitropolitot
avstraliski g. Petar, sto zapocnaa minatata nedela za vreme na cestvuvanjeto
na boziknite praznici vo crkvata "Sv. Gjorgji i Presveta Bogorodica" vo
melburnskata opstina Eping, spored avstraliskoto drzavno radio Es Bi Es
bile organizirani po izjavata na mitropolitot Petar, deka crkavata "Sv.
Gjorgji" bila pod bugarska jurisdikcija.
Demonstrantite, spored radioto izvikuvale paroli, i ne sakale da
prisustvuvaat na bogosluzbite sto gi vodel vladikata Petar.
"Naredete site crkvi i crkovni opstini vo Avstralija da bidat staveni pod
kanonskata jurisdikcija na MPC. Ako toa ne bide storeno, site crkovni opstini
ke trgnat po losiot primer na opstinite koi ne ja prifakaat Vasata
jurisdikcija, a toa ke znaci totalen raspad na Eparhijata i privatiziranje na
crkvite po vasa vina. Za taa cel ve molime da go odobrite i formiranjeto na
pravoslavnite crkovni opstini, "Presveta Bogorodica"vo gradot Sidam,
"Sveta Petka" od Mil Park i "Sv. Gjorgji" vo Ficroj", se veli vo pismoto na
"lojalnite avstraliski crkovni opstini" do Svetiot Arhierejski Sinod na MPC.
- Problemite vo nasata Eparhija, treba da se resavaat so zakonskite crkovni
normi, a ne vrz osnova na toa koj moze posilno da vikne, da se sluzi so zakani,
uceni i so pravenje na vesti scenarija, veli Bob Spasenoski, pretsedatel na
crkovnata opstina "Sv. Kliment Ohridski" od Kambera, vo pismoto upateno do MPC.
Eparhiskiot upraven odbor na makedonskata Eparhija za Avstralija i Nov Zeland
za 21 fevruari najavi donesuvanje na pravni akti so koi site dosegasni crkovni
opstini, crkvi i manastiri vo Eparhijata ke bidat staveni pod kanonskata
jurisdikcija na MPC, soopsti kabinetot na Mitropolitot avstraliski i
novozelandski g. Petar.
(R.M.)
- Studenti
Protest protiv predlozeniot zakonot za Pedagoski fakultet
Studentite na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" ne se soglasuvaat so
zaklucokot da se donese poseben zakon za Pedagoski fakultet, so koj,
spored niv se krsi Ustavot. Utre tie ke protestiraat pred rektoratot na
Univerzitetot, a potoa pred Vladata i makedonskoto Sobranie.
Sojuzot na studentite na Univerzitetot Kiril i Metodij gi povikuva site
studenti na Univerzitetot da zemat masovno ucestvo na mirniot protest koj
treba da zapocne utre vo deset casot. Inicijativata za protestot poteknuva od
Sojuzot na studentite pri Pedagoskiot fakultet, a so nea se soglasija i
univerzitetaskiot sojuz i studentite od studentskite domovi.
- So predlozeniot zakon, Pedagoskiot fakultet "Sv. Kliment Ohridski" od Skopje
se separira od obrazovniot sistem. Se sto se odnesuva na visokoto obrazovanie
e predmet na zakonska regulativa i barame da bide uredeno so zakonot za visoko
obrazovanie, rece na vcerasnata pres konferencija na SSUKM, Mirjana Kitanovska,
pretsedatel na studentskata organizacija na Pedagoskiot fakultet.
Spored studentite, so predlozeniot zakon za Padagoskiot fakultet se krsi i
Ustavot. Tie se povikuvaat na clen 48 od Ustavot kade se veli deka
pripadnicite na nacionalnostite imaat pravo na nastava na svojot jazik vo
osnovnoto i srednoto obrazovanie. Studentite baraat da se donese zakon koj
ke bide vo soglasnost so Ustavot, a ne ovoj problem da se resava so stavovi
na Vladata i na Ministerstvoto za obrazovanie.
- Ako izvrsnata vlast i ponatamu insistira sostojbite so upotrebata na
jazicite na nacionalnostite na Pedagoskiot fakultetot da se razresuva so
stavovi i so partiski dogovaranja, studentite Makedonci ke ja bojkotiraat
nastavata i svoeto nesoglasuvanje ke go izrazuvaat so mirni protesti pred
drzavnite organi, rece Kitanovska.
Na sostanokot na studentskata organizacija na Pedagoskiot fakultet bile
pokaneti i studentite od albanskata nacionalnost.
- Tie go napustija sostanokot i ocigledno ne sakat da bidat so nas rece
Kitanovska.
Vo tekot na denesniot den studentite ke pobaraat sredba so pretstavnici od
rektoratot. Toni Mircevski, pretsedatelot na Sojuzot na studentite na
skopskiot univerzitet go povika rektoratot da im dade celosna podrska za
celosno resavanje na problemot.
Na vcerasnata konferencija za pecatot prisustvuvaa pretstavnici na site
dosega "zavojuvani strani" vo Sojuzot: Toni Mirceski, pretsedatelot cij mandat
denovive istekuva, noviot pretsedatel Dime Velkovski, Filip Petrovski, covekot
cija kandidatura za pretsedatel bese odbiena, inaku neoficijalno kandidatot na
opozicijata i Dragan Pehceski - neoficijalno kandidatot na vlasta.
- Vo ovaa situacija studentite se edinstveni. Nema nikakvo vlijanie na
politicki partii, a toa e izraz na avtonomija na studentskata organizacija,
izjavi Mirceski.
(G.I.)
- Pedagoski fakultet
I PDP i Fakultetot se nezadovolni od predlozeniot zakon
Pratenickata grupa na Partijata za demokratski prosperitet nema da go poddrzi
predlozeniot zakon za jazicite na koi se izveduva nastavata na Pedagoskiot
fakultet vo Skopje, bidejki e toa parcijalno resavanje na problemot so jazikot
na nacionalnostite vo o
brazovanieto. Od zakonot se nezadovolni i na Fakultetot, kade velat deka so
nego problemite ne se resavaat, tuku samo se sozdavaat novi.
- Berza
Pazarot na kapital tesko funkcionira
Mnogu e tesko da se ocenat pricinite poradi koi edno akcionersko drustvo im
zabranuva na legitimnite akcioneri slobodno da gi prodadat svoite akcii,
osven ako namerata ne e da im se ovozmozi na clenovite na upravnite odbori da
kupuvaat akcii po ceni sto im odgovaraat, soopsti rabotnata grupa na
Makedonskata Berza po neocekuvano slabata prva godina od rabotata.
Analizata na rabotnata grupa pokaza deka na pazarot nema primarna emisija na
hartii od vrednost preku koja makedonskite kompanii bi pribirale svez kapital.
Ovoj relativno lesen nacin za pribiranje kapital, nasite kompanii ne go
koristat pred se zaradi obvrskata javno da se objavuvaat revidiranite
finansiski izvestai, vo koi se sodrzat podatoci za pretprijatijata.
Procenkite praveni, pred otvoranjeto na Makedonskata Berza za dolgorocni
hartii od vrednost bea deka vo prvata godina na nea ke kotiraat okolu 10 do 12
firmi, od koi polovina bi bile banki (clenki na berzata), a drugata polovina
bi ja socinuvale pouspesnite makedonski kompanii. Prognozite se pokazaa
nerealni. Brojot na kompaniite sto kotiraat na berzata e daleku pod
proektiranata brojka, a Makedonskata Berza formira rabotna grupa so cel da gi
identifikuva ogranicuvackite faktori vo razvojot na trgovijata so hartii od
vrednost, i normalno da predlozi merki za nadminuvanje na problemite.
Clenovi na rabotnata grupa se pretstavnici na Komisijata za hartii od
vrednost, Ministerstvoto za finansii, Narodnata Banka na Makedonija,
Agencijata za privatizacija, Agencijata za sanacija na bankite, kako i
Makedonskata Berza za dolgorocni hartii od vrednost.
Analizata na Rabotnata grupa pokaza golemi anomalii prisutni na pazarot na
kapital vo Makedonija.
Do krajot na avgust minatata godina vo nasata drzava se privatizirani
vkupno 856 pretprijatija so okolu 126 iljadi akcioneri. Vo golem broj
akcionerski drustva sto se transformiraat spored modelot-menadzerski otkup,
vo tek e procesot na steknuvanje dominantna sopstvenost. Toa, spored
ekspertite, dovede do situacija drustvata da isplatuvaat golemi dividenti so
cel na licata sto go prezemaat upravuvanjeto so pretprijatieto da im se
olesni rabotata. So drugi zborovi, da mozat da si ja finansiraat
privatizacijata na pretprijatieto. Akumulaciite na pretprijatijata koi sluzat
za investicii vo razvoj drasticno se namaleni, sto neprijatno se odrazuva vrz
katastrofalnata sostojbata vo pretprijatijata, a pri postapkata za
privatizacija, tokmu zaradi ova, dostignuvaat rekordno niska cena, i za
onie sto sakaat da gi kupat, pretstavuva prekrasna moznost.
Od druga strana, nekoi odredbi vo Zakonot za trgovski drustva, osobeno
clenot 290, vo osnova go ogranicuvaat trguvanjeto so hartii od vrednost,
odnosno transferot na akciite go uslovuvaat so prethodna soglasnost na
Upravniot odbor. Rabotnata grupa vo svojata analiza precizno
zabelezala:"Mnogu e tesko da se ocenat pricinite poradi koi edno
akcionersko drustvo im zabranuva na legitimnite akcioneri slobodno da gi
prodadat svoite akcii, osven ako namerata ne e da im se ovozmozi na
clenovite na upravnite odbori da kupuvaat akcii po ceni sto im odgovaraat".
Vistinata e deka mnogu akcionerski drustva vakvata odredba veke ja imaat
vo svoite statuti, a mnogu od niv otisle i cekor podaleku i predvidele
deka upravniot odbor e toj sto ja odreduva cenata po koja akciite ke im
se prodadat na clenovite na odborot.
Znaci, upravniot odbor sam si ja utvrduva cenata po koja ke gi kupuva
akciite od svoite vraboteni.
Poznavacite na Makedonskata Berza kako problem ja posocuvaat i golemata
zatvorenost i nedostapnost na finansiski pokazateli na pretprijatijata za
javnosta, koi se neophodni za gragjanite i drugite pretprijatija ako tie
sakaat da donesat dobri investicioni odluki. Rabotnata grupa konstatira
deka uslovite za nadminuvanje na ovoj problem se sozdadeni vo Zakonot za
trgovski drustva.Vo regulativata otsustvuvaat nekolku klucni zakoni,
zabelezala Rabotnata grupa - zakonot za izdavnje i trguvanje so hartii od
vrednost i zakonot za investicioni fondovi. Otsustvuvaat i soodvetni
resenija vo danocnata sfera, kako i nova regulativa za primena na
megjunarodnite smetkovodstveni standardi. Nitu edno makedonsko
pretprijatie vo dosegasniot period na rabota na Berzata ne izvrsilo
primarna emisija. Stanuva zbor za izdavanje akcii preku koi
pretprijatijata bi nabavile nov svez kapital. Najgolem broj od akcionerite
stanaa sopstevnici preku privatizacijata.
Kako edna od glavnite pricini za "zaspanosta" na pretprijatijata koga e vo
prasanje koristenjeto na berzata kako instrument za pribiranje na kapital,
berzanskite eksperti ja posocuvaat moznosta za koristenje na devizni krediti
od stranstvo so mnogu povolni uslovi i so grejs period vo otplatata i
niska kamata. Ima i drugi pricini: otsustvo na drzavata vo smisla na
emitiranje na drzavni obvrznici. Druga pricina e katastrofalnoto stedenje na
gragjanite. Od druga strana, mosne znacaen faktor sto go ogranicuva
razvojot na pazarot na kapital vo Makedonija se seuste visokite kamati na
depozitite za stedenje vo bankite, a posebno vo stedilnicite, sto go pravi
alternativniot nacin na stedenje preku kupuvanje akcii neatraktiven.
Ljupco Zikov
Sport
- Tenis
zestinata na "Flinders parkot"
Utrovo pocna prviot grend-slem teniski turnir godinava, Otvorenoto
prvenstvo na Avstralija. Iako bez lanskata pobednicka Monika Seles i bez
Evgenij Kafelnikov, se ocekuvaat neizvesni borbi.
- Rakomet
Pobeda za evro-oktetot
Vo cetvrtoto kolo od "A" grupata na Ligata na sampionite vo rakomet:
Kometal Gjorce Petrov - Viborg HK 23-19 (12-7). So ovaa pobeda, nasiot
prvak najverojatno obezbedi plasman megju najdobrite osum ekipi vo Evropa
- Kosarka
Naumoski se povredi
"Go istegnav desniot del od preponata na desnata noga, pri edno
svrtuvanje na natprevarot so Baer vo Leverkuzen. Lekarite mi preporacaa
najmalku 10 dena odmor. Ovaa sostojba, dokolku ostane vakva, ne mi dava
nadez deka ke igra na mecot Makedonija - Ungarija", veli kapitenot na
kosarkarskata reprezentacija
- Fudbal
Kometal ke go poceka Vardar uste eden mesec
Vo ovoj rok trikratniot prvak treba da se privatizira i da ja prepolovi
administracijata, dokolku saka Kometal da ostane vo klubot
Dnevnik RM
==========================================================================
"DNEVNIK", privaten dneven vesnik
Prviot broj izleze na 20 Mart 1996 godina
Osnovaci i sopstvenici na vesnikot se Mile Jovanovski, direktor,
Branko Gerovski, glaven urednik i Aleksandar Damovski, odgovoren urednik.
==========================================================================
"DNEVNIK", 14 JANUARI
Sudenje
Miljovski-Dodevski odlozeno po baranjeto za izzemanje na sudijata
Vcera zakazanoto sudsko rocisste vo Osnovniot sud 1 vo Skopje, na
koe pred sudskiot sovet trebasse da odgovara poranessnot novinar na
nedelnikot "Fokus" Vojo Dodevski, obvinet za krivicno delo nanesuvanje
kleveta vo nekoi svoi napisi na ministerot Jane Miljovski, po
baranjeto na advokatot na obvinetiot za izzemanje na sudikata Liljana
Ssopova, besse odlozeno za idniot mesec.
Advokatot na obvinetiot Dodevski, Ivan Simonoski, na pocetokot na
sudskiot proces pobara zastapnikot na obvinenieto, zamenikot osnoven
javen obvinitel Dimitrie Kirovski da se legitimira i so toa da dokaze,
kako ssto rece, deka navistina e zamenik javen obvinitel, ssto spored
nego e predvideno so clen 298 od Zakonot za krivicna postapka.
Sudijata Ssopova, koja na vakvoto baranje reagirasse so legitimiranje
na obvinetiot Dodevski i negoviot zastapnik, sepak odbi istoto da go
stori i na zamenikot javen obvinitel.
Naveduvajki poveke prigovori za rabotata na pretsedatelot na sudskiot
sovet, a osobeno "neednakviot tretman na strankite vo sporot, poradi
ssto postoi osnovano somnevanje deka sudikata e pristrasna", advokat
Simonoski pobara izzemanje na sudijata Ssopova.
Po ova Sudot donese ressenie procesot da ne se odrzi, a zapisnikot da
se dostavi do pretsedatelot na Osnovniot sud 1 vo Skopje, koj ke treba
da se izjasni po baranjeto za izzemanje.
Sepak, Sudot go zakaza slednoto sudsko rocisste za 20 fevruari koga
zavisno od odlukata na pretsedatelot na Sudot, procesot ke go prodolzi
istiot ili drug sudija. Advokatot na obvinetiot, za kogo ova e usste
eden dokaz za nepravilnoto vodenje na postapkata, prezakazuvanje na
rocissteto bez prethodno izjasnuvanje na pretsedatelot na Sudot go
smeta za neuredno i pobara pismena pokana.
Obvinetiot Vojo Dodevski, spored obvinitelniot predlog, treba da
odgovara za iznesuvanje i prenesuvanje nevistiniti fakti za Jane
Miljovski vo vrska so negovata segassna i poranessna funkcija vo
napisi vo tri broja na nedelnikot "Fokus" od minatata godina, so ssto
ja narussil negovata cest i ugled. Na naslovnata strana na vesnikot e
objavena "pogrdna fotografija" na ossteteniot so naslov ""Sveti Jane
Miljovski" gradi vila do "Sveta Sofija"", a vo tekstot e navedeno: "do
"Sveta Sofija" vo Ohrid se udiraat temeli na vila cii sopstvenici se
Potpretsedatelot na Vladata Jane Miljovski i pratenikot Jane
Angelovski, bez soglasnost na Ohridskiot zavod za zasstita na
spomenicite na kulturata i specijalnata komisija na ovaa institucija".
Dozvolata za gradba ja izdala direktorkata na ovaa institucija Nada
Novakovska. Vo obvinenieto e citiran i drug del od tekstot vo koj se
veli deka "vo zdelkata so dvajcata "janevci", brakata Jajcarevi
vleguvaat bez denar investicija bidejki objektot se gradi na
urnatinite na nivnite poranessni kuki, pa tie ke dobijat stanben
prostor kolku i vistinskite nositeli Miljovski i Angelovski". Vo
"Fokus" broj 43 od 12 april lani e navedeno: "placot ne bil namenet za
gradba 25 godini, se do vremeto koga na vlast doagjaat novokomponirani
makedonski moknici koi dozvolite za gradba gi obezbeduvaat za pomalku
od 25 dena".
Gastarbajteri
Po 300 marki za "tetovskiot univerzitet"
Sekoj Albanec od Kosovo i od Makedonija koj raboti vo Germanija i vo
drugite zapadnoevropski zemji, e povikan da uplati po 300 germanski
marki vo fondot za univerzitetot vo Tetovo, javi albanskata drzavna
televizija.
Drzavniot kanal na albanskata televizija, kako ssto prenesuva Makfaks,
precizira deka od pocetokot na godinava sekoj vraboten Albanec vo
zapadnoevropskite zemji e povikan da uplati 300, odnosno po 200 i 100
germanski marki dokolku se vraboteni poveke clenovi na edno semejstvo,
za "tetovskiot univerzitet". Istiot izvor dodava deka donaciite za
fondot se dobrovolni.
Albanskata televizija javi deka uplatite za minatata godina iznesuvale
500 germanski marki, no na smetkata na fondot pristignale samo tri
donacii od Hanover.
Ubistvo vo Tetovsko
Domakinot go ubile, soprugata ja vrzale i ograbile
Trojca nepoznati storiteli, na 11 januari, vo tetovskoto selo Treboss
go ubile Kadri Medzait (69) vo negoviot dom, soopssti Ministerstvoto
za vnatressni raboti.
Okolu 22,30 casot trojca nepoznati storiteli provalile vo kukata na
Kadri Medzait. Dodeka prebaruvale vo sobite domakinot i negovata
sopruga gi zateknale provalnicite. Pritoa, nepoznatite storiteli so
ogneno oruzje go ubile Kadri Medzait, a negovata sopruga ja vrzale.
Potoa prodolzile so prebaruvanjeto vo kukata, od kade odzele 5.700
germanski marki i zlaten nakit, a potoa pobegnale vo nepoznat pravec.
Izvrssen e uvid na mestoto na nastanot, a MVR prezema intenzivni merki
za otkrivanje na nepoznatite storiteli.
Elizabet Ren vo Makedonija
Razgovori za covekovite prava so makedonskite ministri
Specijalniot izvestuvac na Komisijata za covekovi prava na OON,
Elizabet Ren, vcera, dopatuva vo poseta na nassata zemja.
Oficijalniot del od programata pocnuva deneska, so sredbite na
Elizabet Ren so ministerot za nadvoressni raboti, LJubomir Frckoski,
ministerot za vnatressni raboti Tomislav Ccokrevski i ministerot za
obrazovanie i fizicka kultura, Sofija Todorova.
Se ocekuva da se razgovara za poveke prassanja od oblasta na
covekovite prava, kako i za viduvanjata na Republika Makedonija vo
vrska so idninata na mandatot na specijalniot izvestuvac, soopssti
Ministerstvoto za nadvoressni raboti.
Sobranie
Za Zakonot za Pedagosski - na 29 januari
Republickoto sobranie, zadutre, 16 januari, ke ja prodolzi 55-tata
sednica od cij dneven red preostana raspravata po zakonskite predlozi
za krivicnata postapka, potoa za izvrssuvanje na sankciite i za
prekrssocite, kako i po Predlogot za donesuvanje na zakon za
sklucuvanje, ratifikacija i izvrssuvanje na megjunarodni dogovori.
Po zavrssuvanjeto na ovaa, ke prodolzi 54-tata sednica, na koja
preostana izjasnuvanjeto po predlogot na zakonot za parnicna postapka.
Do krajot na mesecov, Parlamentot ke odrzi usste edno zasedanie, na 29
januari, koga pred pratenicite ke se najdat zakonskite predlozi za
garancija na Republika Makedonija po Dogovorot za zaem za Proektot za
Kreditna linija za mali i sredni pretprijatija, i za jazicite na koi
se izveduva nastavata na Pedagosskiot fakultet "Sveti Kiril Ohridski"
vo Skopje, kako i Nacrtot na Zakonot za energetika. Na ovaa sednica,
kako ssto javi sobraniskata sluzba za informiranje, treba da bidat
izbrani i pretsedatelite na osnovnite sudovi.
VMRO-DPMNE
Celosna poddrsska na bugarskata opozicija
VMRO-DPMNE so zagrizenost go sledi razvojot na nastanite vo sosedna
Bugarija i se nadeva deka tie ke se razressat po pat na dijalog, vo
duhot na evropskite demokratski tradicii, se veli vo vcerassnoto
soopsstenie za javnost na VMRO-DPMNE.
Uvereni sme deka ke bide respektirana voljata na narodot koj,
ostvaruvajki go pravoto na mirni protesti, bara realiziranje na edno
od osnovnite covekovi prava - slobodni izbori, se veli vo
soopsstenieto, vo koe najgolemata makedonska opoziciona partija
izrazuva celosna poddrsska na baranjata na bugarskata opozicija -
Obedinetite demokratski sili.
VMRO-DPMNE ocenuva deka "branot na demokratizacija ssto gi zafati
sosednite zemji e nezapirliv i go oznacuva definitivnoto zaminuvanje
na ostatocite na komunizmot od politickata scena i otstranuvanje na
katastrofalnite posledici od negovoto vladeenje".
Civilno vozduhoplovstvo
Ispit za zaclenuvanje vo evropskata asocijacija
Evropska delegacija na Konferencijata za civilno vozduhoplovstvo od
vcera e vo poseta na Makedonija, so cel da utvrdi dali nassata zemja
gi ispolnuva uslovite za priem vo ovaa asocijacija.
Posetata vsussnost, kako ssto izjavi Goran Pavlovski, direktor na
makedonskoto civilno vozduhoplovstvo, pretstavuva inspekcija, so cel
da se utvrdi minimumot na neophodnite standardi koi Makedonija vo
oblasta za civilno vozduhoplovstvo treba da gi ispolni.
Makedonija podnese baranje za priem vo ovaa konferencija minatata
godina.
komentar: Berza bez akcii
Kon rabotnicite, nekolkuminata ekonomisti i opozicionite politicari,
vo grupata "nezadovolnici" od aktuelniot koncept na privatizacija,
ili, podobro receno, od nacinot na realizacijata na toj koncept, se
prikluci i Makedonskata berza. Eden segment od procesot na
privatizacijata, akcionerstvoto, lani imasse direktno vlijanie vrz
neuspessnata premierna godina na Berzata.
Berzanskite prvicni procenki za obemot na rabotata na prvite
makedonski brokeri ne se realiziraa. Se pomina pod proektiranoto.
Rabotnata grupa koja gi ispituvasse pricinite za vakvite
"nezadovolitelni rezultati" iznese navistina interesni viduvanja za
prvata godina na neuspehot. Konstataciite dobivaat na tezina, koga
se znae deka clenovi na rabotnata grupa bile i pretstavnici na Vladata
na Makedonija, na Agencijata za privatizacija, na Komisijata za hartii
od vrednost, na NBM, Agencijata za sanacija na bankite...
Site tie sednaa, vidoa, analiziraa i rekoa deka akciite na
privatiziranite pretprijatija, odnosno pazarot na kapital, ednostavno
ne funkconira kako ssto treba. Edna od pricinite za toa e zabranata
na upravnite odbori legitimnite akcioneri slobodno da raspolagaat so
akciite.
Osven toa, rabotnata grupa veli deka nema primarna emisija na hartii
od vrednost poradi obvrskata prethodno javno da se objavuvaat
finansiskite pokazateli za uspessnoto ili neuspessno rabotenje na
sekoe pretprijatie poedinecno. Toa kaj nas se usste spagja vo
kategorijata - delovna tajna. A za Berzata toa pretstavuva usste edna
kocnica vo moznostite za sobiranje na svez kapital.
Sleduva zaklucokot: site ovie, ocigledno nametnati precki, za koi nema
nikava zakonska osnova, se vsussnost tesno povrzani so "kupuvanjeto na
akciite od strana na upravnite odbori po ceni ssto im odgovaraat",
odnosno po ceni ssto tie ke gi propissat. Ssto ke rece - usste edna
anomalija vo privatizacijata.
I seto ova go konstatiraa direktno zasegnatite institucii, ili tokmu
tie koi ja propissaa i treba da se grizat za ona ssto go definiraa
kako koncept. Dijagnozata e tuka, Berzata kako dobar pokaz pred
megjunarodnite recezenti za uspessnosta na ekonomiite od "drugiot
svet" postoi, ostanuva "samo" usste seto toa nekako da profunkcionira.
I godinava prassanjeto ke ostane otvoreno - kako?
Drusstvo - pisateli na peticii
Nezadovolstva, ograduvanja, pissuvanje peticii za smena na
rakovodstvoto; opravdanija, kontra-obvinuvanja, pissuvanje povici...
Toa e se ssto ke se pravi vo, i okolu, Drusstvoto na pisatelite na
Makedonija, se dodeka postoi spored zamislata od izminatite vreminja.
I tuka nema pomoss. Bez razlika koj e vo rakovodstvoto, a koj vo clenstvoto.
Ottamu, peticijata ssto ja ispratija dvaeset pisateli promassuva samo
vo edno, za zal, vo najvaznoto: potpisnicite smetaat deka ako se smeni
rakovodstvoto, ke se podobri "polozbata na pisatelskiot trud i
statusot na knigata."
Rakovodstvoto e edinstvenoto nessto ssto moze da smeni vo DPM. Ova,
ili bilo koe drugo.
Od ovoj odamna potrossen i nefunkcionalen model na pisatelskata
asocijacija, moze da se ocekuva samo edna pridobivka - ssteta. I za
pisatelskiot trud, i za statusot na knigata.
Ne deka aktuelnoto rakovodstvo e idealno (moze i da bide, toa ne
menuva nissto), tuku deka so toa podobruvanjata ke bidat minimalni, a
nezadovolstvata sekogass - maksimalni. Peticiite za "smena na
rakovodstvoto" ke bidat edinstvenoto ssto ke se pissuva. Samo ssto
potpisnicite ke bidat drugi.
Drusstvoto na pisatelite na Makedonija se podgotvuva da ja proslavi
50-godissninata od osnovanjeto. Toa e dobra prilika i drzavata i
kulturnata javnost da mu se zabalagodari za se ssto napravi do sega -
i za afirmacija na pisatelite i za statusot na knigata...I,
istovremeno, da go stavi na mesto koe go zasluzuva sekoe zdruzenie, pa
makar toa bilo i zdruzenie na pisateli.
Dokolku ne se sluci toa, javnosta postojano ke bide prinudena da gi
cita "obrakanjata", kako edinstven pisatelski trud, da ja "sledi"
borbata za vlast, za pozicija od koja mozat da se delat nagradi, da se
"delat" pisateli, da se mnozat problemi, da se sobiraat podobni i
slicno.
Za visokoto vrednuvanje na pisatelskiot trud i za respektibilniot
status na knigata, veke odamna ne pridonesuva Drusstvoto na
pisatelite; naprotiv. Tokmu zatoa e potrebna kompletna smena na DPM, a
ne na drusstvata koi (ke) rakovodat so nego.
Studentski protest
Rektorskata uprava gi poddrzuva studentskite baranja
Rektorskata uprava na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" ke gi
podrzi studentite vo nivnite baranja za najitno donesuvanje na Zakonot
za visoko obrazovanie vo denessniot protest pred rektoratot,
Sobranieto i Vladata.
Na vcerassnata sredba, na koja prisustvuvasse rektorkata Radmila
Kiprijanova i pretsedatelot na Senatot Savo Klimovski, rektorskata
uprava ni izrazi poddrsska vo nasseto baranje za najitno donesuvanje
na Zakonot za visoko obrazovanie. Tie deneska ke prisustvuvaat i na
nassiot protest pred rektoratot, ssto ke zapocne vo 10 casot, izjavi
Toni Mircevski, pretsedatel na SSUKM.
Po sredbata, rektorskata uprava izdade soopsstenie vo koe se potvrduva
poddrsskata na studentskite baranja i protestot na studentite, so
obrazlozenie deka toa e vo "korelacija so dosegassnata politika i
stavovite na telata na Univerzitetot".
"Baranjeto na studentite za donesuvanje na Zakonot za visoko
obrazovanie ne samo ssto e opravdano, tuku po svojata itnost e
neminovno. Rektorskata uprava smeta deka na ovoj nacin ke se sozdade
tolku ocekuvanata pravna ramka za normalno funkcioniranje na
Univerzioetot i ke se onevozmozat parcijalni ressavanja na
problemite", se veli vo soopsstenieto.
Rektorskata uprava, kako ssto se veli vo soopsstenieto, ne bila
informirana za nacinot i postapkata za donesuvanje na Zakonot za
Pedagosskiot fakultet.
Od telata na Univerzitetot, ne bilo pobarano da se proiznesat za
donesuvanjeto na Zakonot za jazicite na koi se izveduva nastavata na
Pedagosskiot fakultet.
Upravata na Univerzitetot smeta deka Zakonot treba da se donese vo
redovna postapka, za da se ovozmozi site zainteresirani strani da go
iskazat svojot stav.
Protestot ke go zapocneme vo 10 casot pred rektoratot. Potoa ke se
sobereme pred Vladata i ke barame sredba so premierot Crvenkovski i so
ministerkata za obrazovanie Sofija Todorova. Dokolku nassite baranja
ne bidat ispolneti, protestot ke go prodolzime pred Sobranieto. ]e
insistirame da go povlecat Zakonot za Pedagosskiot fakultet , izjavi
Mirjana Kitanovska, pretsedatel na studentskata organizacija na
Pedagosskiot fakultet.
Pretsedatelot na SSUKM Toni Mirceski gi povikuva studentite da zemat
masovno ucevstvo vo protestot. Toj potencira deka nivnite baranja
nemaat nikakva politicka zadnina i deka se rezultat na avtonomijata na
studentskite organizacii.
Neophodno e integralno ressavanje na site problemi na Univerzitetot.
Odlukata da protestirame protiv donesuvanjeto na Zakonot za
Pedagosskiot fakultet, kako i baranjeto problemite na Univerzitetot da
se ressavaat vo ramkite na Zakonot za visoko obrazovanie, ja donesovme
so konsenzus. Zatoa, treba da se respektiraat stavovite na
studentite vo odnos na site prassanja na Univerzitetot, veli Mircevski.
Osuden Mone Andonovski
Dobi vkupno 75, a ke lezi 20 godini v zatvor
Trikratniot ubiec Mone Andonovski od Vinica e osuden na vkupna kazna
zatvor vo traenje od 75 godini.
Sudskiot sovet na Osnovniot sud vo Kocani, so koj pretsedavasse
sudijata Zoran Trajanov, go proglasi Andonovski za vinoven za tri
ubistva i za usste dve ubistva vo obid i ja donese slednava presuda:
Za ubistvoto na LJupco i Mara Arsovi kazna zatvor od po 20 godini, za
ubistvoto vrz advokatot Anka Georgieva Vrazanska zatvor od 15 godini,
a za dva obida za ubistvo izvrsseni vrz Petar i LJubica Arsovi zatvor
od po 10 godini.
Za nastanot ssto se sluci na 25 septemvri 1995 godina vo sudskoto
oddelenie vo Vinica, koga Andonovski gi izvrssi trite ubistva i dvata
obida, toj zaraboti kazna zatvor od vkupno 75 godini. No, bidejki
deloto e izvrsseno vo vremeto koga na sila besse togassniot Krivicen
zakon na Republika Makedonija, koj predviduvasse maksimalna zatvorska
kazna od 20 godini, osudeniot Andonovski v zatvor ke prestojuva 20
godini.
Inaku, spored noviot Krivicen zakon, koj e vo sila od neodamna, za
vakvo ubistvo e predviden i dozivoten zatvor.
Posstenski zigovi
Bitolj stana Bitola, ama Butelj ke poceka
PTT"Makedonija", pet godini po osamostojuvanjeto na Makedonija,
pokraj ustavnata zabrana, seusste vo redovniot, domassen posstenski
soobrakaj, koristi zigovi so latinicno pismo i "srbizirani" iminja na
makedonski toponimi.
Taka, skopskata possta (91115) - Butel, koristi "latinicen" posstenski
zig na koj pissuva Butelj, posstata (97525) - Vogjani e prekrstena vo
Vodjani... Ironijata da bide pogolema odgovornite lugje vo
makedonskata possta smetaat deka vakvite zigovi odamna ne se
upotrebuvaat vo nassata zemja.
Ne znam dali se upotrebuvaat starite zigovi vo posstite, no
dokolku e toa tocno toa e gruba gresska. Vednass ke ja stopirame
nivnata upotreba i ke napravime novi zigovi, izjavi Nikola Ssetlov,
direktor na "Eksploatacija"vo PTT"Makedonija"
Spored clenot 7 od Ustavot, sluzben jazik vo Republika Makedonija e
makedonskiot jazik i negovoto kirilicno pismo. Komunikacijata na
relacija, drzava -gragjanin i opsstenjeto na drzavnite organi i
javnite pretprijatija megju sebe, spored ovaa ustavna odredba, treba
da bidat na makedonski jazik i negovoto kirilicno pismo.
Vo svetot postojat pravila spored koi latinicata se koristi vo
megjunarodniot posstenski soobrakaj, no koja azbuka ke se koristi vo
domassniot posstenski soobrakaj e regulirano so zakonite na maticnata
zemja.
Dokolku vo svetot se koristat posstenski zigovi na koj pissuva
Belgrad namesto Beograd, ili najdete zig na possta od London na koj
bukvite se napissani na kirilica, bi mozelo da ima i nekakvo
opravduvanje za ovaa ludost. Navistina e tragicno edna nezavisna zemja
vo javnata, vnatressna komunikacija, da upotrebuva tugjo (latinicno
pismo) i stranski iminja za svoite gradovi, koga ima svoe pismo i
svoi iminja na toponimite, veli Tamara Bukleska, nastavnik po
makedonski jazik od Skopje
Dali kirilicnoto i latinicnoto pismo ke se koristat zaedno ili
poedinecno na pecatot za oznacuvanje na gradovite, zavisi istotaka od
legislativata na samata zemja. Do pocetokot na sedumdesettite,
posstenskite zigovi vo poranessna SFRJ imaa nazivi so latinicno i so
kirilicno pismo. "Kirilicata" se izgubi od zigovite vo 1973 godina,
koga bea uvedeni posstenskite broevi na naselenite mesta. Navistina e
sramota tolku godini po steknuvanjeto na nezavisnost,da ne se izmenat
zigovite kako ssto nalaga zakonot, veli Sassa Pejik, filatelist od
Skopje
Za razlika od "redovnite" posstenski zigovi, "prigodnite" posstenski
zigovi vo Makedonija se izraboteni na kirilicno pismo i na makedonski
jazik.
Ne znam ssto koristat odredeni possti vo redovniot posstenski
soobrakaj, no Republika Makedonija za megjunaroden posstenski
soobrakaj koristi "dvojazicni" zigovi. Site prigodni posstenski
zigovi, ssto sme gi izrabotile od osamostojuvanjeto se na kirilicno
pismo i so makedonski nazivi na toponimite, izjavi Blaze Milossevski,
od odelenieto za izrabotka na prigodni plikoa i posstenski zigovi pri
makedonskata possta.
Regionala
Za Makedonija hrvatskiot strav od SECI - neopravdan
Hrvatska i Slovenija ne ja prifatija amerikanskata inicijativa za
sorabotka vo jugoiostocna Evropa - SECI. Tie smetaat deka
inicijativata e neprirodna, deka vodi kon sozdavanje na "nova
integracija so stariot glaven grad - Belgrad" i deka e samo usste eden
obid za penetriranje na amerikanskoto vlijanie vo ovoj del od svetot,
so ssto tie bi i se sprotivstavile na Evropskata Unija. Makedonija ja
poddrza inicijativata ocenuvajki ja kako prirodna i potrebna za nas, a
neoficijalni izvori vo makedonskata diplomatija shrvatskite
stravuvanja gi ocenuvaat kako "sobiranje politicki poeni".
Na 6. dekemvri minatata godina vo Zeneva se sretnaa pretstavnici od
12 zemji od jugoistocna Evropa da se dogovorat za sorabotka vo
regionot. Na sredbata prisustvuvale (osven SRJ) site zemji na
poranessna Jugoslavija, Ungarija, Albanija, Bugarija, Romanija,
Grcija, Turcija, Moldavija. SRJugoslavija ne bila pokaneta na sredbata
poradi belgradskite demonstracii, no i taa e del od amerikanskiot
proekt narecen SECI.
Inicijativata ja prifatile site zemji ucesnicki na sredbata, osven
Hrvatska i Slovenija. Na prifakanjetoi se sprotivstavila i Ungarija,
koja podocna, spored hrvatskiot nedelnik "Globus", pod direkten
pritisok na amerikanskiot pretsedatel Bil Klinton se predomislila.
Oficijalnoto objasnenie na Hrvatska za neprifakanje na inicijativata e
potrebata od dopolnitelni konsultacii, a slovenecite se "vadea" na toa
deka togass seusste ne besse formirana novata Vlada. Vistinskite
pricini, spored poznavacite, se drugi. Prifakanjeto na vakvata
inicijativa bi bilo pogubno za Hrvatska i bi znacelo povtorno vrakanje
na stariot glaven grad - Belgrad, koj e prirodna metropola na
jugoistocna Evropa, ja prenesuva "Globus" atmosferata za krugovi
bliski do pretsedatelot Franjo Tugjman.
Ovoj poteg na SAD vo Hrvatska se ocenuva kako obid za penetracija na
Vassington, preku Ungarija i Romanija do Crnoto More, so ssto bi si
obezbedila vlez vo ruskoto interesno podracje, bi se napravil cekor za
primanje na zemjite od SECI vo Severnoatlantskiot sojuz, kako i
sozdavanje na zaednicki pazar za pariranje na Evropskata Unija.
Prifakanjeto na vakvata ponuda, od edna strana, za Hrvatska bi znacelo
povtorno vrakanje kon zemjite od koi saka da pobegne - od Jugoslavija
i Bosna i Hercegovina, a od druga strana, taa ne saka da prifati ist
status kako Moldavija.
Makedonija ja usvoi inicijativata za sorabotka vo juzno-evropskiot
region. Makedonskata diplomatija, kako ssto neoficijalno doznavame,
inicijativata SECI ja ocenuva kako cista i nesporna inicijativa, bez
nikakvo zatvoranje za Makedonija i vo kontekst na makedonskiot stav
deka nemame nissto protiv regionalni inicijativi. Se ocenuva deka ovaa
sorabotka na Makedonija ke i donese znacajni cekori napred, posebno vo
sferata na ekonomijata: podobruvanje na poleto na transportot i
soobrakajot, olesnuvanje na preminot na stoki, pogolemi moznosti za
investiranje vo zemjata...
Istite izvori ocenuvaat deka inicijativata e dobra za Makedonija i
poradi toa ssto taa e povrzana so OBSE. Kako poseben argument, koj i
dava pozitivna ocnenka na SECI, se smeta faktot ssto taa se bazira na
koristenje na sredstva od postoeckite megjunarodni finansiski
institucii i ne predviduva novi izdvojuvanja na finansiski sredstva,
nitu pak na zemjite koi se vo nea "im dava lazni vetuvanja".
Konecno, za Makedonija e nsporno deka i politicki pripagjame na ovoj
blok, odnosno e nesporen faktot deka se naogjame vo regionot na
jugoistocna Evropa.
Hrvatskata i Sloveneckata reakcija na inicijativata SICI vo makedonski
krugovi se ocenuvaat samo kao obid da se soberaat politicki poeni i
kako odraz na ona vnatressnite priliki i raspolozenie vo tie zemji. Za
tvrdenjeto deka so ovaa inicijativata SAD nastojuva da i se
sporotistavi na Evropa i na nejzinite aktivnosti za ovoj region,
istite izvori velat: amerikanskata inicijativa navistina ne se
vklopuva vo evropskite aranzmani, no, od druga strana, taa e vistinska
inicijativa za doblizuvanje na zemjite clenki.
Na slicen nacin istite izvori gi ocenuvaat i hrvatskite tolkuvanja
deka deka stanuva zbor za obid za vrakanje kon starata drzava: toa se
neopravdani stravuvanja, bidejki SAD na zemjite od poranessna
Jugoslavija nikogass ne im nudele alternativa za vrakanje kon ona ssto
besse.
(kraj)