MILS NEWS 05/05/99
MILS
===========M A K - N E W S==================
================================================
05/05/1999 - M.I.L.S. (Skopje)
Contents:
1. MILS NEWS (English)
2. MILS VESTI (Makedonski)
-------------------------------------------------
MACEDONIAN INFORMATION AND LIAISON SERVICE
(M. I. L. S.)
`THE INDEPENDENT NEWS SERVICE
- ESTABLISHED IN AUGUST 1992"
----------------------------------------------------------
-----------------------------------------------------
The MILS - NEWS is a digest of the latest
developments in the Republic of Macedonia and
relevant current events in the Balkans and beyond.
It is published daily in English and Macedonian by
the M.I.L.S. (Macedonian Information and Liaison
Service). M.I.L.S. is a non-profit,
non-governmental service, and is a registered
international bureau of the Australian Macedonian
Society Inc. It is supported by the Ilinden
Foundation, and the Supporting Committee for
European Integration of Macedonia(SCEIM).
Copyright (c) 1999 MILS.
----------------------------------------------------------
----
MILS NEWS
Skopje, May 5 1999
SITUATION IN REFUGEE CAMPS ALARMING
According to data from the Macedonian Ministry of Internal
Affairs, over 24,000 refugees from Kosovo have entered
Macedonia in the past three days, 11,000 yesterday alone.
This wave is the largest since the one on April 1st when
tens of thousands of displaced persons pressed on the
border. There are currently over 200,000 refugees in
Macedonia. The Ministry of Internal Affairs reports that
224,400 have entered so far, and 37,000 have been
transported to third countries. According to UNHCR, there
are currently 193,800 refugees in Macedonia - 96,700 are
in camps and the rest reside with families in private
homes. These recent refugees come mainly from Prishtina
and Poduevo, and a large portion arrive by train, others
by car or on foot. The refugees come in mostly through the
Blace border crossing, but some also use Jazhince and
Tabanovce, and they are being transported to the Chegrane
and Blace camps. The main destination now is the Chegrane
camp. Over 22,000 people have been sent there despite the
fact that its capacity is 10,000. According to some
announcements from UNHCR, it is possible that up to 50,000
refugees (the number now present in the largest refugee
camp in the country - Stenkovec) would be accommodated
there if this dynamics of inflow continues.
UNHCR requested that the Macedonian Government allow
construction of two new camps for Kosovo refugees. UNHCR
also warned that all standards of accommodation and care
for the refugees have been violated and that the threat of
epidemics and unrest is growing. According to data from
the Commissioner, refugees in camps can no longer satisfy
basic needs, escape attempts grow more frequent and there
are unofficial rumors that a mutiny is brewing. UNHCR
representatives said that the "air bridge" for
transporting refugees to third countries is not
functioning, and that many more refugees arrive than move
out. UNHCR appeals that the airlift operation be conducted
more expediently and that countries start accepting more
refugees.
UNHCR denied Prime Minister Georgievski's claim that the
Macedonian Government had not received a single Dollar in
aid (except 2 million from Taiwan). According to UNHCR
spokesman Ron Redman, the Commissioner transferred a
million Dollars to the account of either the Ministry of
Labor or the Ministry of Urban Planning.
HUMAN RIGHTS IN KOSOVO TO BE MONITORED FROM MACEDONIA
MISSILES DROPPED NEAR SVETI NIKOLE BY MISTAKE
MILK FROM BITOLA ONE OF THE FIRST MACEDONIAN PRODUCTS TO
BE SUPPLIED TO REFUGEES
DONORS CONFERENCE FOR MACEDONIA IN PARIS TODAY
MACEDONIA AND GREECE INTENSIFY COOPERATION IN
TRANSPORTATION SECTOR
15 PERCENT PRICE HIKE FOR GASOLINE SOON?
SECURITIES COMMISSION NOT INDEPENDENT
MILS SUPPLEMENT
QUICK PACE OF PRIVATIZATION
"Nova Makedonija", May 04 1999
MILS VESTI
Skopje, 05 maj 1999
SOSTOJBATA VO BEGALSKITE KAMPOVI ALARMANTNA
Spored podatocite na makedonskoto Ministerstvo za
vnatressni raboti vo poslednive tri dena vo Makedonija
vlegle nad 24.000 begalci od Kosovo, a samo vccera
granicata ja preminale okolu 11.000. Ovoj bran se smeta za
najgolem od onoj na prvi april koga zemjava vo mnogu
kratok period ja pritisnaa desetici iljadi raseleni lica
od Kosovo. Vo Makedonija megjutoa sega ima nad 200.000
begalci ili kako ssto se veli vo izvesstajot na MVR dosega
se vlezeni 224.400, od koi okolu 37.000 se prefrleni vo
treti zemji. Spored UNCHR vo Makedonija momentalno ima
193.800 begalci, a od niv 96.700 se vo kampovite a
ostanatite vo semejstva.
Vo posledniot bran begalcite vo Makedonija glavno
pristigaat od Poduevo i Prisstina, a golem del od niv
osven so vozila i pesski doagjaat i so vozovi. Begalcite
najpovekje doagjaat preku graniccniot premin Blace, no
dosta od niv preminuvaat i na Jazzince i Tabanovce, a od
graniccnite premini organizirano se prefrlaat glavno vo
kampovite Ccegrane i Blace. Glavniot priliv na begalcite
sega se vrssi vo kampot Ccegrane vo koj iako raboti samo
pet dena se smesteni nad 22.000 begalci. Ovoj kamp inaku
besse predviden da primi okolu 10.000 begalci, no spored
segassnata dinamika i nekoi najavi na UNCHR mozzno e vo
nego za kratok period da bidat smesteni i do 50.000
begalci, kolku ssto sega gi ima vo najgolemiot begalski
kamp vo zemjava, Stenkovec.
Inaku UNCHR i vccera pobara od makedonskata Vlada da
dozvoli izgradba na dva novi kampa za kosovskite begalci.
UNCHR predupredi i deka se probieni site standardi vo
pogled na smestuvanjeto i zgrizzuvanjeto na begalcite,
kako i deka raste opasnosta od epidemii i nezadovolstva.
Spored podatocite na Komesarijatot begalcite vo kampovite
vekje ne mozzat da gi zadovolat osnovnite zzivotni
potrebi, obidite za begstvo se zgolemuvaat, a neoficijalno
ima najavi za organiziranje bunt.
Pretstavnicite na Komesarijatot inaku izjaile i deka
vozdussniot most za prefrlanje na begalcite vo treti zemji
ne funkcinira i vo Makedonija pristignuvaat mnogu povekje
begalci, odossto zaminuvaat. Poradi ova UNCHR apelira
transportot da se odviva pobrzo, a zemjite sto vetile deka
kje gi prifatat begalcite da go zgolemat intenzitetot na
prifakjanjeto.
Od strana na UNCHR vccera e demantirana izjavata na
premierot Georgieski deka makedonskata Vlada dosega ne
dobila nitu dolar pomoss (osven dva milioni dolari od
Tajvan). Spored portparolot na UNCHR, Ron Redman,
Komesarijatot minatata nedela prefrlil milion dolari ili
na smetka na Ministerstvoto za trud ili na Ministerstvoto
za urbanizam.
POCCITUVANJETO NA CCOVEKOVITE PRAVA NA KOSOVO KJE SE SLEDI
OD MAKEDONIJA
Poradi nemozznosta da deluva vo SR Jugoslavija, a vo
dogovor so makedonskata Vlada, Visokiot komesarijat za
ccovekovi prava na ON kje vospostavi specijalna misija vo
Republika Makedonija od koja kje gi nabljuduva faktite za
narussuvanjeto na ccovekovite prava na Kosovo. Misijata
kej raboti so deportiranite lugje od Kosovo vo
makedonskite kampovi, so cel da se sozdadat svedosstva za
krssenjeto na ccovekovite prava, a za da mozze potoa
odredi odgovornosta za zlostrostvata pred Megjunarodniot
sud za voeni zlostorstva. Ova vccera go najavi visokiot
komesar za ccovekovi prava pri ON, Meri Robertson, koja
izminatie dva dena prestojuvasse vo Makedonija. Kako ssto
prenesuva A-1 Televizijata, Robertson na vccerassnata pres
konferencija izjavila i deka na linija na krssenjeto na
ccoekovite prava kje se nabljuduva i eventualnoto krssenje
na ccovekoite prava od strana na NATO, bidejkji kako ssto
istakna civilnite zzrtvi ne mozzat da bidat pridruzzen
element na aktivnostite na Alijansata.
Situacijata so naplivot na begalcite vo Makedonija,
Robertson inaku ja oceni kako seriozen problem,
istaknuvajkji deka ja voveduva zemjata vo kriza. Poradi
toa taa istakna deka e neodlozzna reakcijata na
megjunarodnata zaednica i pritisok rz drugite zemji da
primat opredelen broj na begalci. Robertson inaku vccera
vo Skopje se sretna i so makedonskiot pretsedatel, Kiro
Gligorov koj iznel vetuvanje deka granicite na Makedonija
kje ostanat otvoreni i pokraj site negativni refleksii vrz
sostojbite vo drzzavava. Gligorov isto taka i pobaral da
se najde naccin tovarot so begalcite da se spodeli so
drugite zemji.
RAKETITE KAJ SVETI NIKOLE ISPUSSTENI PO GRESSKA
Pretstavnicite na NATO vccera potvrdija deka vo blizina na
Sveti Nikole, kaj branata `Mavrovica' pred dva dena
eksplodirale dve avionski bombi. Spored portparolot na
NATO-silite vo Makedonija, Erik Munjo vo ponedelnikot
okolu osum ccasot amerikanski voen avion od tipot A-10
letajkji vo misijata za podrsska na operacijata
`Sojuzniccka sila' poradi tehniccka gresska ispusstil dve
bombi `MK82' vo planinite istoccno od Sveti Nikole, koi
ne predizvikale nikakva materijalna ssteta, nitu pak nekoj
bil povreden. Munjo inaku vccera gi demantirasse naodite
deka pilotite na NATO-avionite dokolku ne mozzat da ja
pronajdat celta, bombite gi ispusstaat vrz nenaseleni
reoni, bidejkji ne sakaat da sletaat vooruzzeni.
Vo vrska so incidentite ssto se sluccija izminatiot period
so NATO-silite vo Makedonija, vccera se oglasi
Ministerstvoto za vnatressni raboti koje soopssti deka se
otkrieni licata ssto gi frlile dvete bombi na kasarnata vo
Kumanovo kade se smesteni francuskite vojnici. Spored MVR
ccetvoricata storiteli se drzzavjani na Makedonija na
vozrast od 21 do 23 godini od Novo Selo kaj Kumanovo, a vo
momentot koga go storile deloto bile pod dejstvo na
alkohol. Protiv niv e podnesena kriviccna prijava za
kriviccno delo predizvikuvanje opssta opasnost.
BITOLSKOTO MLEKO EDEN OD PRVITE MAKEDONSKI PROIZVODI SO
KOI KJE SE SNABDUVAAT BEGALCITE
Od vccera za begalcite od Kosovo smesteni vo kampovite vo
Makedonija zapocna da se isporaccuva sterilizirano mleko
od Bitolskata mlekarnica, so ssto zapocna realizacijata na
dogovorot so amerikanskata humanitarna organizacija
`Mersi korporejssen internacional', koja kje gi obezbedi
sredstvata. Od Bitolskata mlekarnica so ovoj dogovor
dnevno kje isporaccuva od 80 do 100 toni mleko za
begalcite i kako ssto e soopssteno so ova nema da se
narussi snabduvanjeto na domassniot pazar. Kako ssto
prenesuva `Veccer' megju Bitolskata mlekarnica i
humanitarnite organizacii se vodat pregovori i za plasman
na drugi proizvodi od asortimanot na mlekranicata so ogled
na toa ssto tie gi zadovoluvaat potrebnite evropski
standardi. Mlekoto od Bitolskata mlekarnica inaku e eden
od prite makedonski proizvodi so koi beglacite kje bidat
kontinuirano snabduvani. makedonskata Vlada pak vekje
podolg period insistira humanitarnata pomoss namesto vo
produkti da se dava vo pari so koi kje potoa se nabavuvat
makedonski proizvodi za snabduvanje na begalcite
DENES VO PARIZ DONATORSKA KONFERENCIJA ZA MAKEDONIJA
Vo Pariz deneska zapocnuva donatorskta konferencija na
koja Makedonija kje pobara popolnuvanje na deficitot vo
godinassniov platen bilans na zemjava vo iznos od 432
milioni dolari. Spored pretstavnicite na Svetskata banka i
MMF, ne mozze da se occekuva ovie sredstva i da bidat
obezbedni na donatorskata konferencija, a najvazzno e kaj
donatorite da se sozdade svest deka `dupkata' vo bilansot
na zemjata e mnogu golema i deka na Makedonija i e
potrebna hitna pomoss kako zemja koja e najpogodena od
krizata vo Jugoslavija. I od strana na makedonskiot
minister za finansii, Boris Stojmenov, e iznesena sliccna
konstatacija, so toa ssto toj predviduva deka uspessnosta
na konferencijata kje zavisi od toa kako kje se izjasni
Evropskata komisija. Stojmenov, kako ssto prenesuva
Makedonskata Televizija, ocenil deka pogolemiot del od
sredstvata ssto kje i bidat dodeleni na Makedonija kje
bidat najverojatno usloveni so ostvaruvanje na odredeni
strukturni reformi vo zemjava. Sepak toj dodal i deka
Makedonija vo Pariz occekuva podarok od okolu 100 milioni
dolari.
Ona ssto Makedonija go bara od Svetskata banka (pokraj od
vccera izvesnite 60 milioni dolari) e itno da go dodeli
veteniot FESAL-kredit. Ovoj kredit pak e usloven so
sudbinata na 12-te makedonski zagubari, pa dokolku
Makedonija saka da go dobie kreditot do juni mesec,
dotogass kje mora da bidat zatvoreni najmalku dvajca od
zagubarite. Vo Pariz isto taka kje bide poznato i dali MMF
kje i gi odobri na Makedonija vetenite 32 milioni dolari
od vonredniot `stend baj' aranzzman.
Zasega e izvesno deka osven odlganje na otplatata na
dolgovite za godinava Makedonija nema da dobie
otpissuvanje na dolgovite, bidejkji kako ssto se procenuva
zemjata ne e vo tolku tesska situacija.
Makdonija kon krajot na mesecov inaku kje se najde na
usste edna donatorska konferencija. Toa treba da se slucci
na 27 maj vo Bon koga zemjite donatori kje treba da
odvojat sredstva za zemjite od regionot na jugoistoccna
Evropa, pogodeni od kosovskata kriza
MAKEDONIJA I GRCIJA JA PRODLABOCCUVAAT SORABOTKATA I VO
SFERATA NA SOOBRAKJAJOT
Ministerot za soobrakjaj na Grcija, Anastasios Mandelis
vccera prestojuvasse vo Skopje, pri ssto so makedonskite
vlasti vodesse razgovori okolu sorabotkata na dvete zemji
vo soobrakjajot, a vo ovoj kontekst i za nekolku konkretni
proekti. Vo razgovorot so pretsedatelot Gligorov i
premierot Georgievski, od makedonska strana posebno bil
istaknat interesot na Makedonija za koristenje na
Solunskoto pristanisste, kako i zainteresiranosta za
davanje na objekti od infrastrukturata pod koncesija.
Grcckata strana pak poseben interes iznela za sorabotkata
vo domenot na telekomunikaciite, vkluccuvanjeto vo
izgradbata na koridirite 8 i 10, kako i vo modernizacijata
na patniot i zzeleznicckiot soobrakjaj vo zemjava.
Na tema sorabotka vo soobrakjajot megju Makedonija i
Grcija inaku vccera razgoarale i cclenovite na komisiite
za soobrakjaj na parlamentite na dvete zemji. Kako ssto e
zaklucceno Grcija vo idnina kje treba da napravi pritisok
na zemjite cclenki na EU za realiziranje na SECI-
inicijativata za podobruvanje na kvalitetot na
transportnite uslugi ne samo vo Makedonija, tuku i vo
zemjite vo regionot. Kako ssto prenesuva Makedonskoto
Radio, makedonskata strana i vo ovaa prilika pobarala
Makedonija poliberalno da mozze da go koristi Solunskoto
pristanisste, a ja istaknala i potrebata od potpissuvanje
na povekje bilateralni dogovori za sorabotka
NASKORO POSKAPUVANJE NA BENZINOT ZA 15 NASTO ?
Makedonskata Vlada naskoro kje mora da ja zgolemi cenata
na naftenite derivati za 15 nasto doznava `Dnevnik'
poikuvajkji se na neoficijalni izori. Glavnata priccina za
ova, kako ssto doznaa vesnikot, e pokaccuvanjeto na cenata
na surovata nafta na svetskite pazari koja sega
iznesuva15,5 dolari po barel, a se prediduva naskoro da ja
dostigne cenata od 21 dolar po barel.
Baranjeto za pokaccuvanje na cenata na naftenite derivati
inaku neodamna stigna od edisntvenata makedonska
rafinerija `OKTA', no i glavnot distributer `Makpetrol' od
Skopje, koi istaknaa deka so namaluvanjeto na cenite na
bezninite na domassniot pazar vo dekemvri minatata godina,
kako i so pokaccuvanjeto na cenata na surovata nafta na
svetskiot pazar vekje belezzat zagubi. Skopskiot
`Makpetrol' vo ovoj kontekst posocci deka ima zalihi do 15
ovoj mesec i ponatamu nema da nabavuva nafta dokolku
Vladata ne dozvoli pokaccuvanje na bezninot.
Od makedonskata Vlada inaku prethodno usledija najavi deka
kje razmisli za pokaccuanjeto na cenata na bezninot
dokolku cenata na naftata ja premine cenata od 14,5 dolari
po barel, ssto sega vekje e sluccaj. Od druga strana
ministerot za finansii, Boris Stojmenov, izjavi deka
Vladata mozebi kje odi na pokaccuvanje na cenata na
benzinot otkako kje ja utvrdi makroekonomskata politika so
MMF i dokolku se javi nedostig na na sredstva vo Budzetot
po donatorskata konferencija vo Pariz. So ogled deka nekoi
od uslovite za pokaccuvanje na cenata vekje se ispolneti,
kako i occekuvanite efekti od donatorskata konferencija vo
Pariz, se occekuva deka korekcijata na cenite na naftenite
derivati od strana na Vladata kje usledi mnogu brzo.
ZASEGA NISSTO OD NEZAVISNA KOMISIJA ZA HARTII OD VREDNOST
Ministerot za finansii na Makedonija, Boris Stojmenov
vccera e naimenuvan za pretsedatel na Komisijata za hartii
od vrednost na Makedonija, funkcija na koja prethodno
besse prof. Vladimir Kandikjan od Pravniot fakultet vo
Skopje. Kako ssto prenesuva A-1 Televizijata, vo
Komisijata ccija postavenost bara struccnjaci od sferata
na finansiite nezavisni od politikata i neinvolvirani
direktno ili indirektno vo akcionerstvoto, se izbrani i
ministerot za trgovija, Nikola Gruevski, direktorot na
Agencijata za priatizacija, Marjan Gjorccev, pretsedatelot
na Upravniot odbor na Agencijata za sanacija na banki,
Kenan Idrizi, kako i poranessniot direktor na ALMAKO
bankata Metodija Tosseski. So vleguvanjeto na dvajca
ministri od aktuelnata Vlada vo Komisijata koja e
nezavisno pravno lice, spored procenkite na ekonomskite
struccnjaci, se onevozmozzuva ovaa komisija da ostane
nadvor od politikata i da go izbegne vlijanieto od
Vladata. So ova spored niv propusstena e mozznosta ovaa
Komisija koneccno da ja dobie onaa pozicija vo
akcionerskiot sistem koja na ovie institucii im pripagja
vo razvienite ekonomii - pozicijata sliccna na onaa na
Narodnata banka vo bankarskiot sistem.
Isto taka se smeta i deka so izborot na ostanatite
cclenovi e sporno ssto informaciite ssto protekuvaat niz
Komisijata kje im bidat dostapni na lugje koi se direktno
ili indirektno involvirani vo akcionerstvoto (prvite lugje
na agencijata za privatizacija i za sanacija na banki,
dodeka Tossevski e eden od akcionerite na ALMAKO bankata).
I TURSKATA ZIRAAT BANKA VO BANKARSKIOT SISTEM NA
MAKEDONIJA
Vo Makedonija od neodamna zapoccna da raboti filijala na
turskata Ziraat banka cija osnovna cel e da vrssi
transferi vo trgovijata megju firmite od Makedonija i
Turcija. Bankata vo Skopje zapoccna da raboti so kapital
od okolu 21 milioni marki i se occekuva preku nea naskoro
da se odviva najgolemiot del od plakjanjata vo razmenata
megju Makedonija i Turcija, a obemot na nejzinata rabota
osobeno da se zgolemi po skoressnoto potpissuvanje na
spogodbata za zona na slobodna trgovija megju dvete zemji.
Edna od dejnostite so koi bankata sega se bavi i
posreduvanje vo nadvoressno-trgovskiot promet i vrssenje
na transferi na pari, dodeka vo idnina se planira preku
nea da odat i turskite investicii vo Makedonija,
odobruvanje na krediti za stopanstvoto i primanje na
depoziti na naselenieto.
Ziraat bankata inaku e osnovana 1863 godina, nejzniot
kapital od okolu 500 milioni dolari e celosno drzzaven, a
ima 1256 filijali vo Turcija i desetici filijali niz
svetot. Vo Turcija nejzinata dejnsot e najpovekje povrzana
so investiranje vo zemjodelstvoto i industrijata.
(kraj)
mils vesti 05 maj 99
----------------------------------------------------------
-----
MILS Macedonia:
----------------------------------------------------------
-----
Main Office:
Mr. Lazar Fotev, director
Mr. Ratko Trajkov, editor
Mr. Ognen Zografski, translator
Skopje, Macedonia
tel/fax: +389 91 223 - 319
bank acc.: 70810 2-00049-4
Investbanka AD Skopje, s.w.i.f.t. code INSBMK22
ACCOUNT CORESPONDENTS
----------------------------------------------------------
----
MILS International:
----------------------------------------------------------
----
Representative Offices:
Europe: London tel/fax: + 44 181-760 5037
North America: Toronto tel/fax: +1 416 - 291 6424
Australia: Adelaide tel/fax: +61 8 -8234 0954
+61 8 -8336 5326