DNEVNIK 10/09/1997
Dnevnik RM
============================================================================
Founders and owners of the newspaper are Mile Jovanoski, Director,
Branko Gerovski, Editor in Chief, and Aleksandar Damovski, Managing Editor.
The articles distributed on the MAK-NEWS mailing list are for personal
use of the subscribers only. Further redistribution is possible only
with a prior consent of the Editors. All rights in Australia reserved by
AEA Publishers. Copyright (C) 1997 Dnevnik, All Rights Reserved
Tel/Fax: +(389 91) 127-037 E-mail: dne...@guest.soros.org.mk
============================================================================
Dnevnik, 10 septemvri 1997
Makedonija:
Nedostigot na devizi
Shpekulanti go "tresat" devizniot pazar!
Vo makedonskite menuvachnici nema germanski marki,shto dovede do porast na
vrednosta na germanskata valuta. Bankite go limitiraat iznosot na devizi
za prodazhba, a vo nekoi skopski menuvachnici germanskata marka vchera se
prodavashe i za 32,50 denari. Vo Bitola markata dostigna vrednost od 35
denari, za da se smiri na krajot od denot na 32,50. Na deviznata berza e
proshirena shpekulacijata deka podgotvuva devalvacija od 12 otsto. Poradi
nestabilnosta na pazarot, Makedonska banka odluchila vekje da ne prodava
povekje od 1.000 germanski marki po kupuvach, a Komercijalna banka kje
prodava samo po 500 marki. Denarot denovive izleze od ramnotezhata vo
koja se odrzhuvashe celi dva meseci, od devalvacija na 9 juli. Na
paralelnata devizna berza na Bit Pazar se podgrevaat shpekulaciite deka
pretstoi nova devalvacija na denarot od 12 otsto, koja treba da bide
soopshtena mnogu brgu. Vo menuvachnicite velat: "Site chekame da vidime
shto kje se sluchi". Na pazarot na pari se postavuva prashanjeto zoshto
nema devizi, pridrzheno so komentarite deka mozhebi marki ima, ama nekoj
saka dobro da zaraboti. Konechno, na uchesnicite na devizniot pazar ne im
e nitu jasno zoshto NBM dosega ne intervenirala so prodazhba na marki za
da go smiri pazarot? Za vakviot potres na devizniot pazar, spored
struchnjacite, postojat dve pretprostavki. Ednata e deka stanuva zbor za
chista shpekulacija, so shto nekoj dobro kje zaraboti, a drugata e deka
pretstoi nova devalvacija na denarot, koja nema da se objavi so odluka na
Vladata, tuku kje se odviva postepeno, do krajot na godinata. Finansiskite
eksperti ochekuvaat deka denarot vo dekemvri kje se stabilizira na okolu
36 do 37 denari za edna marka. Ova e samo pochetok na kontinuirani
distorzii na devizniot pazar, pod dejstvo na realnata ponuda i
pobaruvachka, procenuvaat struchnjacite shto gi konsultirashe "Dnevnik".
Branko Tozija, direktor vo Makedonska banka, veli deka bankata nema da
prodava devizi se dodeka ne se stabilizira pazarot. - Nema da dozvolime
nekoj da se bogati za smetka na visokiot kurs. Na primer, poevtino kje
kupi marki od kaj nas, a kje gi prodade poskapo, koristejki ja
situacijata. Zatoa reshivme da ja ogranichime prodazhbata na 1.000 marki
po kupuvach, veli Tozija. Vakvite izjavi direktno ja potkrepuvaat
pretpostavkata, koja na devizniot pazar nikoj ne ja negira, deka vsushnost
stanuva zbor za shpekulacija na poedini finansiski mokjnici vo Skopje. Tie
so potklavanje na navodno "doverlivi vesti za nova devalvacija na denarot"
sakaat da ja iskoristat nesigurnosta na gragjanite i slushajnata ili
namerna tromost na bankite, sozdavajkji klima na ischekuvanje deka neshto
kje se sluchi so devizite. Namerata im e so shpekulacija da ostvarat
dobivka, a nekoi od niv toa go pravat so namera da si go povratat ona shto
go izgubile so devalvacijata od 9 juli. "Dnevnik" vo tekot na vcherashniot
den napravi anketa vo shest menuvachnici na Bit Pazar i vo povekje
menuvachnici vo Bitola, Ohrid, Tetovo, Prilep... Vo site gradovi, po
spomnatite oscilacii, markata se stabilizira na 32,50 denari.
- Pred praznikot se proshiri vesta deka Vladata podgotvuva nova
devalvacija. Chekaat nashite mushterii, a normalno chekame i nie, bidejkji
nikoj ne saka da izgubi. Najsiguren e sekoj shto vo racete drzhi "tvrda"
valuta. Sekoj od nas shto raboti so devizi gi sledi chekorite na
drzhavata, pa i onie shto na prv pogled ne izgledaat somnitelni. Na
primer, faktot shto Vladata zasedavashe tokmu na Denot na nezavisnosta.
Devalvacijata od 9 juli ne ja predvidovme i mnogumina od nas izgubija
iljadnici marki. Jas izgubiv 16.000 germanski marki. Ovoj pat nema da
rizikuvam, bidejkji tvrdam deka kje ima nova devalvacija, izjavi za
"Dnevnik" sopstvenikot na edna skopska menuvachnica. Vo tekot na
vchera{niot den "Dnevnik" pobara izjava od guvernerot Ljube Trpevski. No,
vo NBM kuso ni odgovorija deka guvernerot ima mnogu rabota i deka ne saka
da razgovara. Namesto stav na guvernerot, za sudbinata na denarot dobivme
samo kusa izjava od eden ponizok sluzhbenik na centralnata banka:
"Devalvacija nema da ima". Takvi izjavi se iznaslushavme i pred 9 juli.
Previranja vo vrvot na VMRO-DPMNE
Georgievski poleka ja kompletira listata
"Dnevnik" doznava deka vo noviot sostav na partiskoto rakovodstvo na
VMRO-DPMNE kje ostanat Dosta Dimovska, Boris Stojmenov, Marjan Gjorchev,
Gjorgi Boev, Nenad Novkovski i Dushko Kadievski. Sudejkji po ova, liderot
na partijata Ljubcho Georgievski e cvrsto reshen konechno da raskrsti so
dosegashniot generalen sekretar Boris Zmejkovski i so negovite
privrzanici: Chedo Radomirovikj, Aleksandar Dinevski, Ivan Sokolov i Jovan
Kekenovski. Vo megjuvreme, Georgievski gi prodolzhuva konsultaciite za
novi chlenovi na Izvrshniot komitet na partijata. Najavenoto "osvezhuvanje
i zajaknuvanje" na vrvot na VMRO-DPMNE kje bide so vrakjanje na
podzaboravenite simpatizeri i chlenovi na partijata i promocijata na
sosema novi iminja.- Stanuva zbor za zajaknuvanje na t.n. intelektualno
jadro na partijata. Novata lista kje bide golemo iznenaduvanje za site.
Toa kje bide edinstveniot odbranben sistem protiv raznite shpekulacii shto
vo posledno vreme se plasiraat, velat visoki pretstavnici na partijata,
bliski na liderot Ljubcho Georgievski. Zasega, teshko se doagja do kakva i
da e informacija za mozhnite novi kadrovski reshenija na prviot chovek na
partijata. Neoficijalno doznavame deka Georgievski denovive intenzivno
pregovara i so nekolkumina chlenovi na pratenichkata grupa na VMRO-DPMNE
od prviot makedonski parlament. Interesen e i podatokot deka od togashnite
38 pratenici na VMRO-DPMNE, samo nekolkumina ostanaa vo najvisokoto
partisko rakovodstvo. Na listata na mozhnite "povratnici" vo partijata se
spomenuvaat i iminjata na Kole Lulovski, Ratka Dimitrova, Tomislav
Stojanovski, Dragi Arsov, Biljana Lazarevska, Lambe Arnaudov...Osven ovie,
se ushte vo kombinacija se i iminjata koi i dosega javno se spomnuvaa:
Nikola Kljusev, Ljubisha Georgievski, Martin Trenevski...Vo noviot sostav
na Izvrshniot komitet na VMRO-DPMNE, spored neoficijalnite najavi, rechisi
sigurno kje se najdat i Aleksandar Pandov, neodamna imenuvan za v.d.
pretsedatel na Unijata na mladite sili, Filip Petrovski, shef na kabinetot
na Georgievski, kako i Danilo Gligorovski, za kogo se tvrdi deka e dosega
nashiot najmlad doktor na nauki (na Prirodno-matematichkiot fakultet).
Definitivno ne e vo kombinacija Doreana Hristova, magister na filoloshki
nauki, chie ime vo javnosta se povrzuvashe so navodnata podelba na "nash i
vash narod" vo diskusijata na kluchnata sednica na Centralniot komitet na
partijata, na koja dojde i do kompletnata ostavka na partijata. Se ocenuva
deka Georgievski, sepak, ne sakal da "rizikuva" so Hristova, za koja vekje
se shirat shpekulacii deka bila "osvedochena bugurafilka". Iden
pretsedatel na Unijata na mladite sili najverojatno kje stane Antonio
Miloshevski, student na Pravniot fakultet. Toa treba da se sluchi na
slednata sednica na Centralniot komitet na podmladokot, shto treba da se
odrzhi najdocna za tri nedeli. Protivnicite na Georgievski tvrdat deka
Miloshevski me|u svoite partiski drugari navodno otvoreno se deklariral
kako "Slavjano-blgarin ili Makedono-blgarin". Istite krugovi ocenuvaat
deka Georgievski gi forsira probugarski orientiranite mladinci odnosno
deka go shtiti bugarofilstvoto vo partijata. Navodno, ova mu bilo otvoreno
prefrleno na sabotnata sednicata na CK na UMS od strana na privrzanicite
na sega vekje bivshiot pretsedatel na UMS Zoran Petrovski. Vo sekoj
sluchaj, se nametnuva vpechatokot deka Georgievski i negovite privrzanici
od vnatrepartiskata megjufrakciska presmetka kje izlezat kako pobednici. I
vo dvata tabora se prognozira deka sostavot na partiskoto rakovodstvo,
shto kje go ponudi Georgievski, kje bide izglasan zatoa shto liderot zad
listata kje go zalozhi svojot avtoritet, no negovite protivnici tvrdat
deka toa }e bide ubedlivo najslabiot izbor dosega.Odluchuvachkata sednica
na CK na VMRO-DPMNE kje se odrzhi vo sabota.
Po gostivarskite nastani
Vo OON se podgotvuva rezolucija za chovekovite prava vo Makedonija?
Vo Komisijata na ON za chovekovi prava velat deka se razgleduva mozhnosta
od donesuvanje na rezolucija za pochituvanjeto na chovekovite prava vo
Makedonija i deka eventualnoto stavanje vo procedura na takov dokument kje
zavisi najmnogu od finalniot izveshtaj na specijalniot izvestuvach na
Komisijata Elizabet Ren, shto treba da bide podnesen do 30 septemvri.
Sepak, dodavaat tamu, prerano e da se kazhe dali kje ima ili ne vakva
rezolucija. Prashanjeto za mozhnosta od donesuvanje na rezolucija vo
Komisijata za chovekovi prava na ON stana aktuelno po gostivarskite
nastani. - Potkomisijata za chovekovi prava kje i predlozhi na Komisijata
da napravi rezolucija za chovekovite prava vo Makedonija za da se ukazhe
na nivnoto krshenje, veli Miljaim Fejziu, pretsedatelot na Demokratskiot
forum za zashtita na chovekovite prava i slobodi so sedishte vo Gostivar.
Kako shto e poznato, Forumot do potkomisijata vekje iispratil izveshtaj za
gostivarskite nastani. Delovi od ovoj izveshtaj se objaveni vo javnosta.
Spored povekjemina nezavisni nabljuduvachi vo izveshtajot na Forumot
ochigledni se odredeni nedoslednosti i tendecioznosti. Pretsedatelot na
Forumot Miljaim Fejziu veli deka potkomisijata za chovekovi prava go
primila izveshtajot so osobena zagrizhenost za sostojbata so chovekovite
prava vo Makedonija, osobeno po nastanite vo Gostivar. Spored procedurata,
potkomisijata kje podnese izveshtaj do Komisijata, po shto se zazema stav
za toa shto kje se prezeme ponatamu. Vo Komisijata za chovekovi prava vo
OON velat deka e prerano da se komentira seto toa i deka potkomisijata
nema pravo da donesuva nikakvi odluki, deka na ovaa tema nishto ne e
diskutirano i deka definitivniot zbor go ima Komisijata za chovekovi
prava. "Konechno, Komisijata za chovekovi prava na ON dobiva iljadnici
izveshtai na nevladini organizaciii i na poedinci, koi se razgleduvaat, no
bez obvrska za nekakov odgovor od nasha strana", velat vo kancelarijata vo
Zheneva.
Afera "TAT"
Shtedachite vo sabota na miting, "gazdarica Sonja" na tenis vo Krani!
Shtedachite na "TAT" za vo sabota, vo Bitola, najavuvaat dosega najgolem
shtedachki miting na koj kje prisustvuvaat i shtedachite od drugite
propadnati shtedilnici vo drzhavata - Alfa-s i Lavci. Ograbenite shtedachi
ja obvinuvaat Vladata deka so policija ja chuva "gazdarica Sonja
Nikolovska", a ne vodi grizha za nejziniot imot, koja taa, navodno, vekje
pochnala da go rasprodava. Golem broj bitolchani svedochat deka letovo vo
avto- kampot "Krani", na Prespanskoto ezero gazdaricata na "TAT" se
odmarala i na teniskite tereni, pred ochite na policijata, se zabavuvala
igrajkji tenis. "Vladata na Branko Crvenkovski pred sedum meseci ni veti
deka kje dade kredit za vrakjanje na ograbenite pari, no do den deneshen
denar ne vidovme", izjavi na vcherashnata pres-konferencija vo Bitola,
Mende Mladenovski, pretsedatel na Republichkoto zdruzhenie na shtedachite.
Toj soopshti deka dosega do Ustavniot sud na Makedonija dostaveni chetiri
inicijativi za preispituvanje na ustavnosta na Vladiniot zakon za
predvremeno kreditiranje na propadnatite makedonski shtedilnici. - Nie
barame, dodade Mladenovski, Ustavniot sud itno da se izjasni oti smetame
deka ovoj zakon e protivustaven. Doznavajkji deka Sonja Nikolovska
pochnuva da otugjuva del od svojot imot, Zdruzhenieto na 26-ti avgust
godinava podnelo baranje do Osnovniot sud da se stavi zabrana na imotot na
sopstvenichkata na "TAT". Shtedachite velat deka "iako Sudot vakvite
raboti, obichno, gi reshava ekspresno, za 24 chasa nie dosega nemame
dobieno dogovor na nasheto baranje". -Vladata dosega, iako nekolku pati
baravme, ne ni gi dostavila nitu izveshtajot na supervizijata na "TAT", na
Gazmend Kadriu, nitu na Drzhavniot zavod na sudski veshtachenja, nitu pak
ima uvid vo spisocite za isplata shto se izgotuvaat, izjavi Mladenovski.
Dosega do premierot se isprateni tri pisma so baranje za priem, no nema
odgovor. Pismo e dostaveno i do pretsedatelot Kiro Gligorov. "Zamislete,
reche Mladenovski, premierot Crvenkovski ne samo shto ne saka da ne primi
nas, tuku ne gi prima nitu pratenicite od SDSM i gradonachalnikot Siljan
Micevski. Ednostavno za Bitola, premierot ne saka da slushne", tvrdi
shtedachkiot lider Mladenovski. Shtedachite na "TAT" tvrdat deka Branko
Crvenkovski vo Bitola, ne doshol celi 10 meseci. Posleden pat vo Bitola
prestojuval za vreme na lokalnite izbori. Doshol duri dva pati, so cel
pred stopanstvenicite, gragjanite da odrzhi "pofalno slovo" za kandidatot
za gradonachalnik od SDSM, Siljan Micevski. Bitolchani velat deka koga
Crvenkovski daval izjava za lokalnata televizija sedel megju Sonja
Nikolovska od levata i Siljan Micevski od desnata strana. Sega se
prashuvaat: kako, togash premierot ni{to ne znael za "TAT"?
Vesti:
Bitola
Siljan Micevski ne polozhi cvekje na Partizanskite grobishta
Gradonachalnikot na Bitola Siljan Micevski i pretstavnicite na
opshtinskiot ogranok na SDSM ne dojdoa na polaganjeto cvekjinja na
Partizanskite grobishta po povod nacionalniot praznik 8. Septemvri. Cvekje
polozhija samo pretstavnicite na Sovetot na gradot, na borechkata
organizacija i na Liberalno-demokratskata partija.
Sofiski "24 chasa":
Sofija e vinovna za zastojot vo odnosite
Sredbata vo Skopje megju ministrite za odbrana na Bugarija i Makedonija
Georgi Ananiev i Lazar Kitanovski mozhe da se tolkuva kako novo budenje na
bugarskata politika, osobeno vo odbranata, iako rezultatite se povekje
protokolarni - pishuva vo deneshnata analiza za Makedonsko- bugarskite
odnosi tirazhniot sofiski vesnik "24 chasa". Avtorot, Krasimir Uzunov -
pretsedatel na centarot za etnichki konflikti od Sofija, go obrazlozhuva
zakluchokot so tezata deka za dosegashnite zaladeni odnosi vo oblasta na
odbranata e vinovna bugarskata vlast, bidejkji od 1992 godina "zatvorashe
ochi i se praveshe deka Makedonija ne postoi". Uzunov, kako shto javuva
Makfaks, analizata ja zapochnuva so prashanjeto zoshto makedonskite
tenkovski i vozduhoplovni oficeri se obuchuvaat vo turskata voena
akademija "Ataturk", a ne vo sofiskata "Rakovski" i vednash odgovara deka
e taka po vina na Sofija. Uzunov na krajot dodava deka vistinskata
sorabotka nema da zazhivee se dodeka ne se reshi jazichniot spor, kako i
toa deka inicijativata vo odnosite od oblasta na odbranata ja drzhi
Skopje.
Statistika
Neiskoriteni kapaciteti i namaluvawe na brojot na vrabotenite
Stepenot na iskoristuvanje na proektiranite kapaciteti vo industrijata (po
chista dejnost) vo 1995 godina iznesuva 44,5 otsto. Gledano po granki, vo
1995 godina industriskite kapaciteti najmnogu se iskoristeni vo
elektrostopanstvoto 90,3 osto i proizvodstvoto na jaglen 95,8 otsto.
Brojot na rabotnicite vo industrijatta i rudarstvoto vo periodot
januari-juli 1997 godina vo odnos na istiot period od prethodnata godina e
namalen za 7,1 otsto. Najgolemo namaluvanje na brojot na rabotnicite se
zabelezhuva kaj proizvodstvoto i prerabotkata na hartija, proizvodstvo na
tekstilni prediva i tkaenini i vo grankata za sobiranje i primarna
prerabotka na industriski otpadoci, soopshti Zavodot za statistika.
Interparlamentarna unija
Makedonskata delegacija na konferencija vo Kairo
Delegacijata na Sobranieto na Republika Makedonija vo Interparlamentarnata
unija, vo chij sostav se pratenicite Ratka Kuljan Zografska, Vladimir
Sokolovski i Ismet Ramadani i sekretarot na Sobranieto Gjorgji Strezoski,
otpatuva za Kairo, kade shto kje uchestvuva na 98-ta Interparlamentarna
konferencija. Na konferencijata kje se rasprava za unapreduvanjeto na
demokratijata preku obezbeduvanje trajni vrski megju parlamentot i narodot
i za vrabotuvaweto. Vo ramkite na Konferencijata kje se odrzhi i sredba na
zhenite - chlenovi na parlamenti, kako i 161-to Zasedanie na
Interparlamentarniot sovet, na koj se ochekuva da bide izbran nov
pretsedatel na Sovetot, soop{ti Sluzhbata za infromiranje na Sobranieto na
RM.
GLP
Deklaracijata na Lazarov atak vrz demokratskite procesi
Gragjansko-liberalnata partija na Makedonija e vchudonevidena i
razocharana od inicijativata na d-r Lazar Lazarov koj preambiciozno i
tendenciozno se stava vo funkcija na edinstven mesija koga se vo prashanje
drzhavata i drzhavnite interesi. So "predlog-deklaracijata za zashtita na
suverenitetot i integritetot na Republika Makedonija" do Sobranieto
Lazarov pravi previd zaboravajkji deka ustavna obvrska e na sekoj
gragjanin da go shtiti suverenitetot i integritetot na dr`avata, a sekoe
nepochituvanje i krshenje na Ustavot pretstavuva atak vrz drzhavnite
interesi za shto postojat zakonski sankcii predvideni so pozitivnite
zakoni na zemjata, soopshti GLP. Za Gragjansko-liberalnata partija na
Makedonija ponudenata predlog- deklaracija pretstavuva navreda za site
politichki partii, osobeno koga istite treba da bidat dopolnitelno
kontrolirani od strana na nekakov "forum na nekakva nevladina
organizacija". Toa pretstavuva atak vrz slobodna politichka misla i
sevkupnite demokratski procesi, se veli na krajot od soop{tenieto na GLP.
Demokratska partija
Vlasta e vo gubitnichki grch
Vlasta postapuva demagoshki i pokazhuva nemokj i gubitnichki grch.
Varijantite, pak na izbornite modeli shto gi nudi i odolgovlekuvanjeto na
podgotovkata na izbornite zakoni se posledica na nastojuvanjata na vlasta
da gi zadrzhi zazemenite pozicii. Ova beshe recheno na vcherashnata pres
konferencija na Demokratskata partija. - Neodmerenite falbi na chelnicite
na vlasta za dostignuvanjata na Makedonija vo uslovi koga imame
permanentno nadolno dvizhenje na linijata na gra|anskite prava, koga ne
promoviraat kako multietnichka drzhava, koga se razoruva pravniot sistem,
koga faktichki nemame zapadna granica, stranskite posmatrchi ni drzhat
lekcii, a tie zboruvaat za origanalnosta vo razvojot na Makedonija e
demagogija, reche na vcherashnata pres konferencija, pretsedatelot na DP
Denko Skalovski. Spored DP, najdobar izboren model za Makedonija e
proporcionalniot i toa so edna izborna edinica.
Internet
Trista stranici za makedonkata ekonomija
Megjunarodniot finansiski konsultatnt Sem Vaknin zaedno so Focus- Asia,
media grupata od Singapur, neodamna otvori Internet Site posveten na
makedonskata ekonomija. Site-ot e na angliski jazik i sodrzhi okolu 300
stranici. Sem Vaknin izrazuva optimizam za idninata na makedonskata
ekonomija i predlaga patishta za nejzino podobruvanje i podobra
integracija vo megjunarodniot ekonomski sistem. Adresata na Internet Web
Site-ot e: http://focus-asia.com/home/samvak/index.html
Sport:
FUDBAL
Najdoski: "Mozhebi od dekemvri vo Vardar" "Letovo trenirav so igrachite
na Vardar, koga imav i razgovori so direktorot na klubot, Darko Panchev,
za moeto vra}awe vo redovite na "crveno-crnite". Se ushte se e otvoreno i
ne se znae, mozhebi na zima kje potpisham za Vardar", veli Ilija Najdoski,
nekogashniot centarhalf na reprezentacijata na Makedonija i do skoro chlen
na Sion (Shvajcarija), koj vo Skopje se odmora po operacijata na tetivata
na desnata noga, vo fevruari godinava. "Se ushte se odmoram, no sega
psihichki. Ednogodishniot dogovor so Sion mi zavrshi i sega kako sloboden
igrach baram anga`man vo nekoja geografski bliska zemja. So svoite 33
godini mislam deka se ushte mozham uspeshno da nastapuvam, barem ushte dve
godini, osobeno shto odlichno se chuvstvuvam po operacijata. Vo
Shvajcarija, kako i vo site fudbalski razvieni zemji vo svetot, se gleda
samo kvalitetot, a ne starosta na igrachot. Tamu nastapuvaat i se nositeli
na timovite i fudbaleri so po 37 i 38 godini", veli Najdoski. Najdoski
minatata sezona beshe chlen na shampionot na Shvajcarija, ekipata na Sion,
no odigra mnogu malku natprevari poradi problemi so povredata na tetivata
na desnata noga. "Potpishuvanjeto za Sion beshe planirano za da mozham vo
Shvajcarija da bidam operiran od vrvni struchni lica. Jas bev povreden i
pred doagjanjeto vo klubot, no gi minav site testovi. Podocna site se
chudea kako sum mozhel chetiri meseci da treniram i igram so, praktichno,
skinata tetiva. Vo fevruari godinava, vo Bern, lekarot na reprezentacijata
na Shvajcarija me operirashe, se razbira, na smetka na Sion, bidejkji imav
profesionalen dogovor", veli Najdoski. Najdoski dosega ima nastapuvano za
Pobeda, Vardar, Crvena zvezda, Valjadolid (Shpanija), Denizlispor
(Turcija) , CSKA (Bugarija), Sion, a najgolemiot lichen uspeh go dozhivea
so Crvena zvezda, so koja stana evropski, a podocna i svetski klupski
prvak vo 1991 godina.
Dodeka e Hadzhievski selektor nema da igram za reprezentacijata
"Selektorot na fudbalskata reprezentacija Gjoko Hadzhievski beshe
nekorekten sprema igrachite od postarata generacija, koi vo ovie
kvalifikacii so svoeto iskustvo mozhea mnogu da pomognat. Mene lichno ne
mi napravi nishto, bidejkji jas sum takov chovek na kogo nikoj ne mozhe da
mu napravi losho. Sepak, dodeka e toj seklektor jas nemam namera da
nastapuvam za nacionalnata selekcija, iako dresot so drzhavniot grb za
sekogo e chest i zadovolstvo. I jas sum za podmladuvanje na
reprezentacijata, no mislam deka premnogu brgu, preku noch, se otkazha od
uslugite na postarite igrachi", veli Najdoski.
Komentar:
Identitetot na Makledonija e samoroden i nemenliv
Mejdani, Miloshevikj, Stefanopulos i Stojanov treba da sfatat deka
identitetot na Makedonija e samoroden, definiran i nemenliv, nasproti seta
nesposobnost na segashnata vladeachka garnitura vo Skopje toa da im go
predochi i nametne. So drugi zborovi, pretsedatelite na sosednite ni
drzhavi, vo sluchajot zemeni kako edinechni eksponenti na nacionalnite
strategii na Albanija, Srbija/Jugoslavija, Grcija i Bugarija, treba da
znaat deka Makedonija ne e entitet na tugja politichka volja, tuku
rezultat na pobodonosniot ishod na dolgogodishnata borba za samobitnost na
makedonskiot narod. Makedonija, gospodo, ne e nitu naselena od obezlichena
masa gragjani sostavena od nacionalnite malcinstva na nejzinite sosedi,
bez jazik i kultura. Naprotiv. Ova treba osobeno da im bide jasno na
Petar Stojanov, koj se ushte traga po dokazite za romantichnosta na
bugarskata propaganda i osvojuvachki pohodi, kako i na Kostas
Stefanopulos, koj sesrdno se obiduva da go sledi svojot bugarski kolega,
nastojuvajkji da mu dade poddrshka vo izvedbata na nevozmo`noto -
doka`uvawseto na "bugarskiot karakter na Makedonija"! Kolku i da
nastojuva bugarskiot pretsedatel uporno da najde shtogode fakt okolu koj
bi mozhel da isplete etnichno milje kako argument za tvrdenjata deka od
bugarska nishka veshtachki e sozdadena makedonskata nacija, toa se
poteshko mu odi. Od ednostavna prichina shto, kako retko koja druga
balkanska imperijalna politika, velikobugarskite tezhnenija kon Makedonija
bea porazeni imeno koga bea najsilni, otelotvoreni vo osvojuvachkiot
fashistichkiot rezhim od Vtorata svetska vojna. Makedonskata drzhava,
kako i nacija, megjutoa ne se nov fenomen, nitu pak veshtachki sozdadeni
od geo-politichki ili geo-strateshki prichini. Najgolemiot dokaz, ako e
voopshto potrebno da se izveduvaat dokazi za neshto shto sushtestvuva
samorodno, e kulturata u tvoreshtvoto sozdadeni na makedonski jazik, so
koi Makedonija korespondira so svetot.
(Kraj)