MILS NEWS 23/04/99
MILS
===========M A K - N E W S==================
================================================
23/04/1999 - M.I.L.S. (Skopje)
Contents:
1. MILS NEWS (English)
2. MILS VESTI (Makedonski)
-------------------------------------------------
MACEDONIAN INFORMATION AND LIAISON SERVICE
(M. I. L. S.)
`THE INDEPENDENT NEWS SERVICE
- ESTABLISHED IN AUGUST 1992"
----------------------------------------------------------
-----------------------------------------------------
The MILS - NEWS is a digest of the latest
developments in the Republic of Macedonia and
relevant current events in the Balkans and beyond.
It is published daily in English and Macedonian by
the M.I.L.S. (Macedonian Information and Liaison
Service). M.I.L.S. is a non-profit,
non-governmental service, and is a registered
international bureau of the Australian Macedonian
Society Inc. It is supported by the Ilinden
Foundation, and the Supporting Committee for
European Integration of Macedonia(SCEIM).
Copyright (c) 1999 MILS.
----------------------------------------------------------
----
TRANSFER FUNDS TO MACEDONIA WITH WESTERN UNION !
An efficient, reliable, quick and secure way to
transfer cash funds to the Republic of Macedonia.
Funds received within minutes and paid out in DM
or US dollars only.
Undoubtedly the fastest and most reliable service
available, with 50,000 locations in 165 countries.
Offices also in Skopje, Resen and Bitola.
Telephone: Macedonia: 091 131-889; Germany: 0180 522 5822;
UK: 0800 833 833; France: (01) 4354 4612; Sweden: 020 741
742
Australia: 1-800-501-500; Canada: 1-800-235-0000;
USA: 1-800-325-6000 Switzerland: 0512 22 33 58;
Austria: 0660 8066
----------------------------------------------------------
------
MILS NEWS
Skopje, April 23 1999
MACEDONIA GETS WRITTEN GUARANTEES FROM NATO
Macedonia got a written guarantee from NATO for its
security and a guarantee that its territory would not be
used for an intervention against FRY, Deputy Foreign
Minister Boris Trajkovski told Macedonian Radio yesterday.
According to Trajkovski, this exchange of letters
practically constitutes the agreement with NATO on the
Headquarters in Macedonia, under the command of the Allied
extraction force (called KOMRAK). The agreement contains
the security clause which Macedonia was most interested
in, as well as a provision that the NATO forces stationed
in Macedonia would in no event be used for an attack and
they are not offensive forces, Trajkovski said.
MACEDONIA PUNISHED BY NATO FOR BLACE?
EVACUATION OF REFUGEES FROM MALINO STARTS
FEAR OF FORCED CHANGE OF ETHNIC BALANCE
NO PROOF THAT KLA ACTS AGAINST MACEDONIA
SDAM: STABILITY SECOND TO PEACE IN THE GOVERNING COALITION
PDP DEMANDS NATO INTERVENTION IN KOSOVO FROM MACEDONIA
STAND-BY WORTH 32 MILLION DOLLARS INSTEAD OF ESAF
TEN COMPANIES OWE 374 MILLION MARKS
30 MILLION DOLLARS IN LOSSES FOR MACEDONIAN TOURIST
INDUSTRY
MILS SUPPLEMENT
TRANSPORTERS WILL "TRANSPORT" 100 MILLION DOLLAR LOSSES
"Makedonija Denes", April 22 1999
MILS VESTI
Skopje, 23 april 1999
MAKEDONIJA DOBI PISMENI GARANCII OD NATO
Makedonija dobi pismena garancija od NATO za svojata
bezbednost i garancija deka nejzinata teritorija nema da
bide koristena za intervencija protiv SRJ, izjavi vccera
za Makedonskoto Radio zamenik-ministerot za nadvoressni
raboti na Makedonija, Boris Trajkovski.
Spored Trajkovski so razmena na pisma prakticcno e
potpissan dogovorot so NATO okolu Sstabot ssto e vo
Makedonija i koj e pod komanda na sojuznicckite sili za
izvlekuvanje, takanareccenite KOMRAK. Vo dogovorot vrz
dvostrana osnova e stavena bezbedonosna klauzula za koja
najmnogu besse zainteresirana Makedonija. Sostaven del od
toj dogovor e i odredbata deka silite na NATO stacionirani
vo Makedonija vo nikoj slucaj nema da se koristat za takva
akcija i ne se ofanzivni sili, izjavi Trajkovski za
Makedonskoto Radio.
MAKEDONIJA KAZNETA OD NATO PORADI BLACE ?
Makedonskiot minister za odbrana, Nikola Kljusev, go primi
vccera specijalniot pratenik na Havier Solana, Hans Jorg
Ajf, koj e i iden civilen pretstavnik na NATO vo
Makedonija, pri ssto megju drugoto bil napraven kriticcki
osvrt na postapkata na Alijansata da ja stavi Makedonija
na dnoto na listata za priem. Spored izjavata na
ministerot Kljusev po razgovorite, jasno e deka prviccnata
ocenka na NATO ne e definitivna i deka kje podlezzi na
povtorno preispituvanje, ssto go potvrdile i vo Ambasadata
na SAD vo Skopje. Ministerot Kljusev megju drugoto iznese
i uveruvanje deka pridonesot na Makedonija vo ressavanjeto
na konfliktite na Balkanot kje bide realno ocenet.
`Dnevnik' povikuvajki se na izvori vo makedonskata lada
inaku pissuva deka stavanjeto na Makedonija na dnoto na
listata za priem vo NATO pretstavuva vsussnost kazna
poradi uzzasnite sliki so begalcite na preminot Blace.
Isto taka vesnikot naveduva i deka sepak megju NATO i
Makedonija e napraveno malo `pazarenje' pa taka Makedonija
dobila pismeni garancii za teritorijalniot integritet i za
neizvrssuvanje na napadi od nejzina teritorija vrz SRJ, no
od druga strana e ostavena malku podaleku od polnopravnoto
cclenstvo vo Alijansata. Megju drugoto `Dnevnik' istaknuva
i deka e mozzno listata na slednite devet zemji za priem
vo Alijansata na koja Makedonija e na osmo mesto (pred
Albanija), NATO da ja zameni so lista bez redosled na
primanje, pa taka site devet zemji samo bi bile nabroeni
po azbuccen red i vo narednite tri godini bi se trkale za
priem od isti startni pozicii.
ZAPOCCNA EVAKUACIJATA NA BEGALCITE KAJ MALINO
Makedonskata policija vccera zapoccna evakuacija na od
6.000-te kosovski begalci koi ccetiri dena bea zaglaveni
vo kumanovskoto selo Malino koje se naogja na tri
kilometri od jugoslovenskata granica. Ovie begalci koi
glavno ilegalno vlegle vo Makedonija bea blokirani kaj
Malino najpovekje poradi nedostapniot teren, no i poradi
odbivanjeto da bidat smesteni vo kampovi. Sepak sega tie
organizirano so terenski vozila se prefrlaat vo vekje
prepolniot kamp Stenkovec.
Zagrizzenost za ovie lugje vccera izrazi UNCHR,
istaknuvajki deka tie se naogjaat pod vedro nebo pri lossi
remenski uslovi, a humanitarnite organizacii nemaat
pristap do niv. Zagrizzenost e izrazena i poradi toa ssto
ovie begalci kje se najdat vo lossi uslovi i vo kampot
Stenkovec, koj e prepoln.
Na makedonskite granicni premini od Kosovo inaku i vccera
pominaa nekolku iljadi begalci, a UNCHR povtorno
predupredi deka iljadnici zziteli na Kosovo se upateni kon
Makedonija, posebno kon reonot na Kumanovo. UNCHR isto
taka soopssti deka se pravat occajniccki napori da se
zgolemi brojot na begalcite ssto se prefrluvaat vo treti
zemji. Spored portparolot na UNCHR, Paola Gedini zasega
edinstveno Germanija gi ispolnila vetuvanjata oti kje
zgrizzi pogolem broj begalci.
Makedonskite mediumi inaku vccera ja prenesoa i izjavata
na amerikanskiot potpretsedatel, Al Gor, deka SAD se
podgotveni da primat 20.000 kosovski begalci preku
vozdussniot most od Makedonija.
STRAV OD VESSTACCKA PROMENA NA ETNICCKIOT BALANS
Na problemot so begalcite Zapad gleda edinstveno kako na
humanitaren problem, a za Makedonija toj e i ekonomska
katastrofa bidejkji nejzinata ekonomija e celosno
blokirana, izjavi makedonskiot premier Ljubcco
Georgievski, vo intervjuto za CNN. Pretsedatelot na
makedonskata Vlada pritoa posocci i deka ne mozze da se
potceni i toa deka zzitelite na Makedonija se sooccuvaat
so stravot od vesstaccka promena na etnicckot balans,
dokolku begalcite ostanat vo drzzavava po zavrssuvanjeto
na kosovskiot konflikt. `Stravot e opravdan gledajki go
problemot od politiccki apsekt, bidejkji so popisot od1946
godina albanskoto naselenie vo Makedonija bilo 13 nasto,
1994 godina 23 nasto, a dokolku begalcite ostanat vo
Makedonija tie kje iznesuvaat 35 nasto od populacijata
ssto bi znaccelo permanentna dstabilizacija na zemjata.
Okolu 50 nasto od begalcite se smesteni vo semejstva, a ne
vo kampovite i tie se vklucceni vo zzivotnite tokovi vo
Makedonija, so ssto situacijata vo drzzavava se
uslozznuva', izjavi premierot Georgievski za CNN.
Na prassanjeto dali NATO se usste e dobrodojden vo
Makedonija (so ogled na incidentite so naselenieto),
Georgievski odgovori deka vo reccisi site izvesstai na
NATO se veli deka tie se zadovolni od gostoprimstoto vo
Makedonija. `Megju site politiccki partii postoi konsenzus
za orientacijata kon NATO i taa vo nitu eden moment ne e
dovedena vo prassanje. Ssto se odnesuva do incidentite so
vojnicite na NATO, da ne zaboravime deka vo Makedonija
40.000 lica se od srpska nacionalnost, kako i deka sme prv
sosed na SRJ i odredeni incidenti moraat da se
sluccuvaat', istakna makedonskiot premier vo intervjuto za
CNN
NEMA DOKAZI DEKA OVK DEJSTUVA PROTIV MAKEDONIJA
Dosega ne se pojavil dokaz deka OVK dejstvuva protiv
Republika Makedonija i poradi toa ne mozzeme da go
sankcionirame zaminuvanjeto na makedonskite drzzavjani vo
redovite na OVK nadvor od granicite na zemjava. Izjavite
na ministerot Trajanov dadeni pri otkrivanjeto na sstabot
na OVK treba da se sfatat kako mozzna prognoza na idnite
nastani, a ne kako organizirano dejstuvanje na OVK, izjavi
na vccerassnata pres konferencija ministerot za pravda,
Vlado Kambovski.
Toj megju drugoto iznese ocenka deka pretsedatelot Kiro
Gligorov izbrzal vo svoite procenki za voveduvanje na
voena sostojba, istaknuvajki deka namesto voena sostojba i
formiranje na vlada na nacionalen spas treba da se zasili
legitimitetot na postoecckite institucii.
Spored Kambovski na megjuaprtiskata sredba kaj
pretsedatelot Gligorov bila postignata visoka soglasnost
za odnosite so NATO, neotstapuvanjeto na teritorijata za
kopnena intervencija i za begalcite.
SDSM - ZARADI MIR VO VLADINATA KOALICIJA, STABILNOSTA VO
VTOR PLAN
Sostojbite vo drzzavava voopssto ne ccinat, a aktuelnata
Vlada zaradi mir vo koalicijata stabilnosta ja stava vo
vtor plan, istakna na vccerassnata pres konferencija
liderot na SDSM, Branko Crvenkovski. Argumentite za
vakvata teza Crvenkovski gi potkrepi so begalskiot problem
i nedozvolivata praksa, odgovornosta za begalcite namesto
drzzavata da ja prevzeme edna politiccka partija - PDPA-
NDP (neregistriranata DPA). Isto taka toj posocci deka
garanciite vo odnos na bezbednosta na zemjava gi dava
povotrno ovaa partija, iako od strana na Vladata do
neodamna kao sspekulativni se otfrlaa tvrdenjata na SDSM
deka vo drzzavava postoi i dejstuva OVK. Vo prilog na
tvrdenjeta deka mirot vo koalicijata za Vladata e povazzen
od possirokite interesi na zemjata, Crvenkovski posocci na
faktot deka vo site tri akcii na MVR vo koi e zapleneto
oruzzje i koi se se izvedeni proti pripadnicite na OVK ne
bil uapsen nitu eden ccovek a vo izminative 30 dena ne e
konstatiran nitu eden obid za ssverc na oruzzje na
makedonsko-albanskata granica.
Crvenkovski izjavi vccera i deka od Makedonija formalno ne
e pobarana soglasnost za koristenje na nejzina teritorija
za kopnena intervencija protiv SRJ, bidejki taa soglasnost
vekje premolcceno e dadena. Vo takva situacija cela
Makedonija bi bile pretvorena vo voeno boisste, predupredi
Crvenkoski. Toj isto taka go obvini premierot Georgievski
deka ne ja kontrolira teritorijata na zemjata, bidejki
baral od NATO da intervenira OVK da ne dejstvuva vo
Makedonija.
Na krajot Crvenkovski oceni deka spored SDSM se dodeka
postojat mozznosti za neprecceno funkcioniranje na
instituciite na sistemot, ne treba da se razmisluva za
voena sostojba.
PDP BARA NATO OD MAKEDONIJA DA INTERVENIRA NA KOSOVO
Partijata za demokratski prosperitet pobara od
makedonskata Vlada da dozvoli intervencija na NATO od
teritorijata na Republika Makedonija. Neophodno e trupite
na NATO stacionirani vo Makedonija da interveniraat na
Kosovo, zaradi spreccuvanje na ponatamossnoto masakriranje
na albanskoto naselenie od strana na voena massinerija na
Slobodan Milossevicc, oceni PDP.
NAMESTO ESAF-ARANZZMANOT, `STEND BAJ' VREDEN 32 MILIONI
DOLARI
Makedonskata Vlada vccera gi zapoccna pregovorite so
Megjunarodniot monetaren fond za noviot `stend baj'
aranzzman vreden 32 milioni dolari, so ssto ESAF-
aranzzmanot koj podrazbirasse sproveduvanje na seriozni
strukturni reformi pod patronat na Fondot kje cceka
podobri vreminja. Ovoj `stend baj' aranzzman prepostavuva
sproveduvaje na reformite vo slednive 12 meseci so
zabaveno tempo i vrz poograniccena osnova, istkna vccera
ministerot za finansi, Boris Stojmenov. Spored nego, ESAF-
aranzzmanot so MMF sega prakticcno privremeno se
suspendira, za da povtorno bide voveden so promena na
uslovite.
Ovaa runda na pregovori ssto zapoccna vccera megju
makedonskata Vlada i MMF inaku glavno se occekuva da bide
usmerena na presmetuvanje na sstetite i posledicite po
Makedonija od kosovskata kriza i kreiranje na ekonomskata
politika za godinava prilagodena na aktuelnite ekonomski
ograniccuvanja. Ova pak kje pretstavuva i baza za nastapot
na Makedonija na donatorskata konferencija vo Pariz.
Noviot `sten baj' aranzzman pred donatorite vo Pariz bi
trebalo da znaci deka Makedonija na svoja strana go ima
MMF kako potvrda deka i vo ovie uslovi kje prodolzzi so
programata za zaccuvuvanje na makroekonomskata stabilnost.
Spored pretstavnicite na MMF, od Makedonija kje se bara
prodolzzuanje na cvrsta makroekonomska politika i
prodolzzuvanje na strukturnite reformi vrz koi Vladata ima
kontrola, odnosno koi ne se prosledeni so ssok.
OD SAMO DESET PRETPRIJATIJA DOLG OD 374 MILIONI MARKI
Spored poslednata lista na najzadolzzenite makedonski
pretprijatija kaj komercijalnite banki vo zemjava, samo
prvite deset pretprijatija od listata na makedonskite
banki im dolzzat vkupno 374 milioni marki. Prva firma na
ovaa lista na dolzznici ssto vccera besse prezentirana
pred prestavnicite na MMF e `Makedonija Tabak' so dolg od
97 milioni marki. Potoa sledat dve kompanii od listata na
12-te makedonski zagubari, Jugohrom' od Jegunovece so 58
milioni i `Fenimak' od Kavadarci so 45 milioni marki dolg
kon bankite. Dolg od 45 miloni marki ima i skopskiot
`Zzito Luks' koja barem dosega se smetasse za edna od
pouspessnite firmi vo zemjava, isto kako vproccem i prvata
kompnija na ovaa lista `Makedonija Tabak'. Peta na listata
e rafinerijata `OKTA' so 35 milioni marki, a po nea
sleduva kozzarata `GODEL' so dolg od 26 milioni marki. Po
20 milioni marki na makedonskite banki im dolzzat
gradezznoto pretprijatie `Granit' od Skopje, prilepskiot
`Tutunski kombinat', kako i rudnicite `SASA'. Posledna na
listata na deset najgolemi dolzznici a javnoto
pretprijatie `Elektrostopanstvo na Makedonija' so dolg od
18 milioni marki.
Prviot na ovaa lista skopskata `Makedonija Tabak' inaku
iako najzadolzzena sepak ne se smeta deka e i najriziccna
za novi krediti bidejkji taa e mossne redoven plakjacc na
dolgovite. Taka, spored A-1 Televizijata, `Makeodnija
Tabak' e rangirana vo grupata B, ssto znaci deka za
kreditite ssto bankite i gi davaat na oaa kompanija treba
da odvojat rezervacii od 10 nasto od visinata na kreditot.
Ssto se odnesuva do vtorata i tretata kompnija na ovaa
lista, Jugohorm' i Fenimak', bankite za sekoj denar daden
kredit se dolzzni da odvojat isto tolku za rezervacii.
Kako najdobri vrakjacci na kredititte pak se smetaat
`Zzito Luks', `Granit' i `Elektrostopanstvoto na
Makedonija' za koi bankite treba da izdvojat rezervacii od
najmalku dva nasto od dodelenite krediti.
ZA MAKEDONSKIOT TURIZAM SSTETI OD 30 MILIONI MARKI
Sstetite ssto kje gi pretrpi makedonskot turizam poradi
vojnata vo SRJ se procenuvaat na okolu 30 milioni dolari,
istaknuvaat vo aoscijacijata na turisticckite agencii na
Makedonija.
Spored podatocite na `Ohrid Turist' za tekovniot mesec i
naredniot se otkazzani site 38.000 nokjevanja vo hotelite
na ohrdiskoto krajbrezzje. So toa vkupnite zagubi na
hotelierite vo Ohrid za ovie dva meseca kje iznesuvaat 1.5
milioni marki.
Turisticckite rabotnici od Makedonija inaku velat deka za
vrakjanje na stranskite turisti na Makedonija kje i trebat
nekolku godini, isto kako i za vreme vojnata vo Bosna.
Edinstvena nadezz za kakvo takvo odrzzuvanje na turizmot
vo Makedonija, spored aoscijacijata na turisticckite
agencii e orientacijata kon domassniot potrossuvacc.
Poradi sstetite ssto kje gi pretpri ovaa dejnst od Vladata
inaku se bara turisticckite kompanii da se oslobodat od
odredeni taksi, namaluvanje na danocite, kako i
vkluccuvanje na turisticckiot sektor vo grupata koja bi
primala eventualna finansiska pomoss za pretrpenite
ssteti.
(kraj)
mils vesti 23 april 99
----------------------------------------------------------
-----
MILS Macedonia:
----------------------------------------------------------
-----
Main Office:
Mr. Lazar Fotev, director
Mr. Ratko Trajkov, editor
Mr. Ognen Zografski, translator
Skopje, Macedonia
tel/fax: +389 91 223 - 319
bank acc.: 70810 2-00049-4
Investbanka AD Skopje, s.w.i.f.t. code INSBMK22
ACCOUNT CORESPONDENTS
----------------------------------------------------------
----
MILS International:
----------------------------------------------------------
----
Representative Offices:
Europe: London tel/fax: + 44 181-760 5037
North America: Toronto tel/fax: +1 416 - 291 6424
Australia: Adelaide tel/fax: +61 8 -8234 0954
+61 8 -8336 5326