MILS NEWS 21/04/99
MILS
===========M A K - N E W S==================
================================================
21/04/1999 - M.I.L.S. (Skopje)
Contents:
1. MILS NEWS (English)
2. MILS VESTI (Makedonski)
-------------------------------------------------
MACEDONIAN INFORMATION AND LIAISON SERVICE
(M. I. L. S.)
`THE INDEPENDENT NEWS SERVICE
- ESTABLISHED IN AUGUST 1992"
----------------------------------------------------------
-----------------------------------------------------
The MILS - NEWS is a digest of the latest
developments in the Republic of Macedonia and
relevant current events in the Balkans and beyond.
It is published daily in English and Macedonian by
the M.I.L.S. (Macedonian Information and Liaison
Service). M.I.L.S. is a non-profit,
non-governmental service, and is a registered
international bureau of the Australian Macedonian
Society Inc. It is supported by the Ilinden
Foundation, and the Supporting Committee for
European Integration of Macedonia(SCEIM).
Copyright (c) 1999 MILS.
----------------------------------------------------------
----
MILS NEWS
Skopje, April 21 1999
MINISTER PAVLE TRAJANOV: KLA PLANS GUERRILLA ACTION IN
MACEDONIA IN SEPTEMBER
"Large quantities of weapons have been found in the past
few days in several secret KLA stashes. These weapons were
there because the KLA planned guerrilla actions in
September in Macedonia", Macedonian Minister of Internal
Affairs Pavle Trajanov told Agence France Presse. Trajanov
added that when the clashes in Kosovo cease, KLA would
start guerrilla operations in Macedonia, as one of the
goals of the "dream" is creation of Greater Albania, which
would include Albania, independent Kosovo and parts of
Macedonia and Montenegro. Citing its own sources,
"Dnevnik" also wrote about this, alleging that KLA planned
to activate its guerrilla bases, local units and crisis
task forces in Macedonia, thereby involving Macedonia in
the Kosovo conflict directly.
According to A1 TV, one of the leaders of the PDPA-NDP
party (coalition partner in Government) Alajdin Demiri
said that Albanians in Macedonia are interested only in
the stability of Macedonia, as this would help Kosovo, the
region and international factors. According to Demiri, KLA
acts where it acts, and any other analyses are malicious
and have a tendency to involve Macedonia in a scheme. The
only person interested in dragging Macedonia into these
murky waters is Miloshevich and his system, Demiri said.
"TIMES": NATO USES INTELLIGENCE FROM KLA
CAMPS FULL, NEW REFUGEES AT THE BORDER
NO FULLFILLMENT OF MACEDONIAN EXPECTATIONS AT THE
WASHINGTON SUMMIT ?
NEW KOSOVO PEACE INITIATIVE FROM THE KLIMOVSKI-VIOLANTE
MEETING
USA WILL AWARD 45.5 MILLION DOLLARS AID TO MACEDONIA
NATO AND HUMANITARIAN ORGANIZATIONS STILL NOT INTERESTED
IN MACEDONIAN PRODUCTS
GOVERNMENT DEMANDS MORE INTENSIVE REPRESENTATION OF LOSSES
TO THE WORLD PUBLIC
MILS SUPPLEMENT
KLA PLANS TO DRAG MACEDONIA INTO THE WAR
"Dnevnik", April 20 1999
MILS VESTI
Skopje, 21 april 1999
MINISTEROT PAVLE TRAJANOV - OVK VO SEPTEMVRI PLANIRA DA
ZAPOCCNE VOORUZZENI AKCII VO MAKEDONIJA
`Vo poslednite nekolku dena e pronjdeno golemo kolicestvo
oruzzje vo nekolku tajni skrivalissta na OVK.Toa oruzzje e
skrieno poradi toa ssto OVK planira vo septemri da
zapoccne vooruzzeni akcii vo Makedonija, izjavil
makedonskiot minister za vnatressni raboti, Pavle
Trajanov, za agencijata `Frans Pres'. Trajanov vo izjavata
dodal i deka koga neprijatelstvata na Kosovo kje zaprat,
OVK kje zapoccne vooruzeni operacii vo Makedonija,
bidejkji edna od sonuvanite celi e sozdavanjeto na golema
Albanija koja bi gi opfakjala Albanija, nezavisno Kosovo i
delovi od Makedonija i Crna Gora.
Povikuvajkji se na svoi izvori vccera na ovaa tema pissuva
i `Dnevnik' pri ssto se naveduva deka OVK planira da gi
aktivira svoite gerilski bazi vo Makdonija kako i
edinicite i kriznite sstabovi, so sto Makedonija bi bila
direktno voleccena vo kosovskiot sudir.
Spored A-1 Televizijata, eden od prvite lugje na PDPA-NDP
koja e koaliconen partner vo Vladata, Alajdin Demiri, vo
vrska so ovie izjavi i natpisi izjavi deka Albancite vo
Makedonija se zainteresirani edinstveno za stabilnosta na
Makedonija bidejkji na toj naccin kje mu se pomogne i na
Kosovo, na regionot, kako i na megjunarodniot faktor.
Spored Demiri, OVK deluva tamu kade ssto deluva, a site
ponatamossni analizi imaat zla namera i tendencija
Makedonija da se vovlecce vo edna ssema. Edinstven ccovek
koj e zainteresiran Makedonija da ja volecce vo ovie matni
vodi e Milossevicc i negoviot sistem, izjavi Demiri.
`TAJMS' - NATO KORISTI RAZUZNAVACCKI PODATOCI OD OVK
NATO koristi razuznavaccki podatoci dobieni od OVK za
svojata vozdussna kampanja protiv srpskite voeni sili na
Kosovo, pissuva vccera britanskiot nedelnik `Tajms'. Po
kontinuiranite negiranja na Alijansata deka ima formalni
vrski so takanareccenata OVK, `Tajms' tvrdi deka eden od
negovoite novinari videl kako kosovskite gerilci gi
prenesuvaat informaciite do NATO preku satelitska vrska.
Kako ssto prenesuva Makedonskoto Radio, istiot izvor tvrdi
i deka informaciite prvo se dostavuaat do zapadnite
diplomati vo Makedonija, a potoa se prenesuvaat do
Alijansata. Poradi indirektnata vrska, kako ssto zakluccil
`Tajms', avionite na NATO docnat so ccasovi po dobivanjeto
na informacijata.
Okolu vakvite informacii inaku vccera se vednass se
oglasija pretstavnicite na Alijansata, spored koi NATO ne
go koristi informaciite od OVK za da gi napagja celite na
Kosovo. Na toa ssto za `Tajms' go izjavil samo eden
pripadnik na OVK', ne treba da mu se veruva, izjavil
portparolot na Alijansata, Dzemi Ssi.
KAMPOVITE PREBUKIRANI, NA GRANICATA CCEKAAT NOVI BEGALCI
Po zatissjeto ssto vladesse zavccera, vo Makedonija vccera
vlegoa nekolku iljadi begalci od Kosovo, a nekolku iljadi
ostanale i da ccekaat na vlez vo zemjata poradi toa ssto
kampovite vekje se prebukirani i nema mesto za novi
begalci. Spored UNCHR edinstveno vo kampot `Stenkovec 2'
ima mesto za okolu 600 lica.
Vo Makedonija inaku momentalno se gradat dva kampa za
begalci, eden kaj Ccegrane i eden kaj Blace. Vo kampot kaj
Ccegrane koj treba da bide gotovo za okolu nedela dena se
planira da bidat smesteni okolu desetina iljadi lica,
dodeka kampot kaj Blace kje bide tranziten centar za okolu
5.000 begalci.
Od strana na UNCHR vccera e izrazena blagodarnost do
makedonskata Vlada ssto dozvoli izgradba na nov kamp, no
istaknato e i deka poradi prebukiranosta na postoecckite
mozze da dojde do zdravstven i bezbedonosni problemi, kako
i do zagadenost na kampovite. Poradi toa, kako ssto e
informirano na vccerassnata pres konferencija, se
razgleduva mozznosta za prossiruvanje na kampovite i
ponatamu bara od makedonskata Vlada dozvola za izgradba na
novi, a se pravat napori i za zasiluvanje na vozdussniot
most kaj novi evropski zemji. Taka vccera e najaveno deka
begalcite od Makedonija kje zapoccnat da se prefrlaat i na
destinaciite kako ssto se Sspanija, Ssvedska ili Velika
Britanija kade bi odele zdravstveno zagrozeni lica. Sepak,
kako ssto istaknale pretstavnicite na UNCHR i ponatamu
ostanuva intencijata begalcite da ostanat ssto poblisku do
domovite ssto gi napusstile, za da i ssto pobrzo se vratat
tamu. UNCHR inaku vccera soopssti deka od Makedonija do
vccera zaminale 31.800 begalci, od koi 15.500 zasolnisste
nassle vo Albanija. Spored UNCHR, vo Makedonija ima
127.200 begalci od koi 91.000 se smesteni vo semejstva, a
ostanatite se vo kampovite. Ovie podatoci, kako ssto
vprocem se sluccuva celiot preiod od zapoccnuvanjeto na
begalskata kriza vo Makedonija se razliccni od onie ssto
gi prezentirasse makedonskoto Ministerstvo za vnatressni
raboti. Zakluccno so 20 april vo Makedonija se
evidentirani 136.000 begalci od Kosovo, od koi 46.490 se
smesteni vo kampovite, dodeka so status na humanitarno
zrizeni lica vo Makedonija ima 66.854 begalci, se veli vo
vccerassniot izvesstaj na MVR.
Pretstavnicite na NATO vo Brisel pak vccera posoccija na
`safari' taktikata na jugoslovenskata vojska koja gi
proteruva begalcite od nivnite domovi i zasolnissta na
Kosovo, a potoa ne im dozvoluva da ja napusstat zemjata.
Taka besse spomnato deka eden voz so begalci stignal do
makedonskata granica kaj Blace, a potoa bil vraten nazad.
UNCHR pak vccera soopssti deka kolonata begalci ssto od
Prisstina se dvizzi kon Makedonija e dolga okolu 25
kilometri i vo nea se naogjaat nad 20.000 lica. Spored
Svetskata programa za hrana pri ON okolu 100.000 kosovski
Albanci vo slednite deset dena bi mozzele da se pojavat na
granicite na Makedonija, Albanija i Crna Gora, a na Kosovo
momentalno ima okolu 840.000 raseleni lica ssto se krijat
vo ssumite i planinite i se obiduvaat da ja napusstat
zemjata.
Okolu problemot so kosovskite begalci vccera se oglasi
visokiot komesar na UNCHR, Sadako Ogata, koja pobara
begalskite kampovi vo Makedonija i Albanija da bidat
premesteni ssto podaleku od granicata so SRJ. Konfliktot
zapoccnuva da se ssiri nadvor od granicite na Kosovo so
ssto se zagrozuva bezbednosta na begalcite koi se smesteni
vo blizina na granicata, ocenila Ogata za britanskot
vesnik `Fajnenssel Tajms'.
MAKEDONSKITE OCCEKUVANJA OD VASSINGTONSKIOT SAMIT KJE
BIDAT IZNEVERENI ?
Makedonska delegcija predvodena od pretsedatelot na
Republikata, Kiro Gligorov, kje uccestvuva na samitot na
NATO, ssto od 23 do 25 april kje se odrzzi vo Vassington
po povod pedesetgodissninata od osnovuvanjeto na
Alijansata. Na ovoj samit na koj treba da bidat
inagurirani trite novi cclenki i donese nov strategiski
koncept na NATO za naredniot vek, Makedonija usste ednass
kje pobara priem vo polnopravno cclenstvo vo Alijansata, a
kje bidat istaknati i problemite so begalcite i baranjata
za ekonomska pomoss poradi sstetite ssti gi trpi
Makedonija od vojnata vo sosedstvoto. Spored nekoi
makeodnski mediumi (MIA i `Dnevnik') na vassingtonskot
samit kje bide iznesen `Plan za dejstvie za primanje na
devet zemji koi ne se cclenki na Alijansata' vo koj
drzzavite kje bidat klasirani vo ccetiri grupi po toccno
raspredeleniot red za primanje. Pritoa vo prvata grupa kje
se najdat Slovenija i Romanija, vo vtorata balticckite
zemji, vo tretata Bugarija i Slovaccka i na kraj
Makedonija i Albanija, a vo tekstot nema da bide
preciziran rokot za priem na zemjite. Spored `Dnevnik' od
strana na NATO kje bide napraven i pritisok vrz Makedonija
da dozvoli njzinata teritorija da bide upotrebena za
kopnena intervencija na Alijansata na Kosovo.
Spored kabinetot na pretsedatelot na drzzavata, vo svoeto
obrakjanje se occekuva Gligorov da pobara svikuvanje na
posebna konferencija za Balkanot, posvetena na ekonomskata
obnova i razvoj na regionot na koja bi trebalo da
uccestvuvaat zemjite cclenki na NATP, EU, kako i
finansiskite institucii kako ssto se MMF i Svetskata
banka.
Se occekuva vo Vassington Gligorov da se sretne so
bugarskot pretsedatel Stojanov, grckiot premier Simitis,
avstriskiot kancelar Klim i sspanskiot premier Aznar, kako
da ostvari i protokolarni sredbi so amerikanskiot
pretsedatel Klinton i generalnot sekretar na NATO Solana.
Zaedno so Gligorov vo Vassington kje otpatuvaat i
ministrite za nadvoressni raboti i za odbrana, kako i
naccalnikot na Generalsstabot na ARM.
OD SREDBATA KLIMOVSKI-VIOLANTE POTEKNA NOVA MIROVNA
INICIJATIVA ZA KOSOVO
Na vtori maj vo Skopje kje se odrzzi sostanokot na
pretsedatelite na parlamentite na Albanija, Makedonija,
Bugarija i Italija od koj treba da proizleze deklaracija
ssto kje gi obvrze vladite i parlamentite na ccetirite
zemji, konkretno da se vkluccat vo razressuvanjeto na
problemite ssto nastanaa so eskalacijata na kosovskata
kriza. Ovaa inicijativa koja treba da pomogne vo
razressuvanjeto na kosovskata kriza potekna za vreme na
razgovorite ssto vo izminatie dva dena vo Skopje gi vodea
pretsedatelot na italijanskot Parlament, Luccijano
Violante i pretsedatelot na makedonskiot Parlament, Savo
Klimoski.
Pretsedatelot na italijanskiot Parlament Violante na
krajot na posetata izjavi deka na Makedonija treba mnogu
da i se pomogne na politiccki i ekonomski plan, bidejki
nejzinata stabilnost e garancija za mirot na Balkanot. Za
ovaa cel Italija kje gi zgolemi svoite investicii od
segassnite milion dolari na dopolnitelni tri do ccetiri
milioni, istakna Violante dodavajkji deka Italija seriozno
razmisluva i za uccestvo vo izgradbata na koridorot Istok-
Zapad.
SAD KJE I DODELI NA MAKEDONIJA POMOSS OD 45,5 MILIONI
DOLARI
SAD kje i dodeli na Makedonija 45,5 milioni dolari za
podrsska na platniot bilans i kako dopolnitelna ekonomska
pomoss bidejkji trpi seriozni ssteti poradi kosovskata
kriza. Ova vccera go izjavi vo Skopje direktorot na
Agencijata za megjunaroden razvoj (USAID), Brajan Atvud,
koj informirasse i deka SAD zagrizzeni od posledicite od
vojnata po celiot region kje go iskoristat svoeto vlijanie
vrz Svetskata banka i zemjite donatori za da gi ohrabrat
da i dadat na Makedonija ekonomska i druga pomoss.
Amerikanskata inicijativa, spored Atvud, ne e nasoccena
samo na pomaganje na Makedonija vo humanitarnata kriza,
tuku i so cel da gi ohrabri amerikanskite biznismeni da
investiraat vo zemjava. Za ovaa cel vo Makedonija naskoro
se occekuva da dopatuva visoka stopanska delegacija od SAD
koja kje poseti povekje proizvodstveni i prerabotuvaccki
kombinati. Za obezbeduvanje garancii za investicii na
amerikanskite biznismeni vo Makedonija, kako ssto najavi
Atvud, kje bide anketirana i specijalnata agencija za ovaa
namena, bankata OPIC, najavi Atvud. `Razbirame deka ne
site lugje vo Makedonija go podrzzuvaat ona ssto go pravi
NATO, no vassata Vlada se odnesuva kako mnogu dobar
megjunaroden gragjanin i vie kje bidete nagradeni za toa',
istakna Atvud
Inaku 45,5 miloni dolari za cije dodeluvanje posledna
viza treba da dade amerikanskiot Kongres na poccetokot na
idniot mesec, se del od programata za dopolnitelna pomoss
od 200 milioni dolari ssto SAD ima namera da im gi dodeli
na zemite pogodeni od vojnata o SRJ - Makedonija,
Albanija, Romanija i Bugarija.
NATO I HUMANITARNITE ORGANIZACII I PONATAMU
NEZAINTERESIRANI ZA MAKEDONSKITE PROIZVODI
Sorabotkata megju makedonskite proizoditeli na stoki za
ssiroka potrossuvacka i pretsatvnicite na NATO i
humanitarnite organizacii, locirani vo Makedonija se uste
e samo simboliccna, javuva A-1 Televizijata, povikuvajki
se na informaciite na Stopanskata komora na Makedonija.
Imeno, kako ssto istaknuvaat vo Stopanskata komora, NATO i
humanitarnite organziacii se usste ne pokazzale interes za
kupuvanje na makedonski proizodi i po minatonedelnata
prezentacija na proizvodite naslovena kako `Kupuvajte
makedonski proizvodi. Dosegassnata sorabotka, kako ssto
velat vo Komorata, e ostvarena po direktna linija megju
proizvoditelite i korisnicite i e neznaccitelna. Pritoa se
posoccuva deka golem broj proizvodi ssto se koristat za
NATO i begalcite vo Makedonija se usste se uvezuvaat iako
mozzat da se nabavat od makedonski firmi. Kako primer se
posoccuva deka firmata `30 Avgust' od Vinica ponudila
dusseci (tender od 70.000 komada), no nabavkite od strana
na Crveniot krst i UNCHR sepak bile izvrsseni od Bugarija,
Hrvatska i Turcija. Isto taka se posoccuva deka nekoi
makedonski firmi kako ssto se 'Zzito Luks' `Evropa' i
`Agroplod' povekje od desetina dena se obiduvaat da
dobijat dozvoli da otvorat kantini vo kampovite preku koi
bi gi prodavale svoite proizvodi, no zasega nema odgovor
na nivnite baranja.
VLADATA BARA POINTENZIVNO PREZENTIRANJE NA SSTETITE PRED
SVETSKATA JAVNOST
Poradi zgolemenite budzetski finansiski sredstva ssto se
izdvojuvaat od Budzetot na drzzavata za pokrivanje na
trossocite svrzani so prifakjanjeto i zgrizzuvanjeto na
begalcite od Kosovo, makedonskata Vlada na vccerassnata
sednica zaklucci deka treba da prodolzzi pointenzivna
komunikacija so Evropskata komisija za nivno pokrivanje.
Za taa cel Vladata gi zadolzzi resornite ministerstva
koordinirano i sistematizirano da pristapat kon
prezentiranje na trossocite i sstetite ssto proizleguvaat
od zgolemenite aktivonosti za humanitarno zgrizzuvanje na
begalcite.
Vladata na sednicata go prifatila predlog-zakonot za
spreccuvanje na perenje pari, so koj se opredeluvaat
merkite ssto treba da se prevzemat vo finansiskoto i
bankarskoto rabotenje. Osnovnite naccla vrz koi se temeli
zakonot se sankcioniranjto na bilo kakva ssteta poradi
ostvaruvanje na liccni celi i istaknuvanjeto na
vladeenjeto na pravnata drzzava.
Megju drugoto Vlada vccera gi prifatila predlozite za
izmeni vo zakonite za privatizacija na drzzavnot kapital
vo pretprijatijata i vo zadrugite ssto stopanisuvaat so
zemjdoelsko zemjisste. So izmenite se predviduva pobrza i
poednostavna postapka na privatizacijata na drzzvnot
kapital, ssto bi znaccelo pobrzo osloboduvanje na
drzzavata od kapitalot ssto go ima vo ovie pretprijatija.
(kraj)
mils vesti 21 april 99
----------------------------------------------------------
-----
MILS Macedonia:
----------------------------------------------------------
-----
Main Office:
Mr. Lazar Fotev, director
Mr. Ratko Trajkov, editor
Mr. Ognen Zografski, translator
Skopje, Macedonia
tel/fax: +389 91 223 - 319
bank acc.: 70810 2-00049-4
Investbanka AD Skopje, s.w.i.f.t. code INSBMK22
ACCOUNT CORESPONDENTS
----------------------------------------------------------
----
MILS International:
----------------------------------------------------------
----
Representative Offices:
Europe: London tel/fax: + 44 181-760 5037
North America: Toronto tel/fax: +1 416 - 291 6424
Australia: Adelaide tel/fax: +61 8 -8234 0954
+61 8 -8336 5326