Google Groups no longer supports new Usenet posts or subscriptions. Historical content remains viewable.
Dismiss

MIC Vesti 28 April 1994

27 views
Skip to first unread message

CanMac

unread,
Apr 28, 1994, 12:03:31 PM4/28/94
to

SKOPJE, 28. APRIL (MIC)

VRAKJANJE VO SOVETOT ZA BEZBEDNOST
Dvonedelnite intenzivni makedonsko-grcki indirektni
pregovori vo Njujork, kako sto se prenesuva vo Atina barem do
sega ne dadoa nikakov rezultat vo obnovuvanjeto na megjusebniot
dijalog. Atina za takviot razvoj na nastanite ja obvinuva
"nepopustilovsta" na Makedonija da gi usvoi grckite baranja.
Generalniot sekretar na ON Butros Gali verojatno ke
napravi posleden obid za izleguvanje od ovaa situacija. Na negova
inicijativa toj denes vo sedisteto na ON ke se sostane so grckiot
premier Andreas Papandreu, a vednas po toa i so ministerot za
odnosi so stranstvo na RM Stevo Crvenkovski. Na sredbata na
najvisoko nivo se ocekuva Gali da izvrsi pritisok vrz dvete
strani za zaemno popustanje uviduvajki deka posrednickite
inicijativi na Sajrus Vens i Metju Nimic se najdoa vo celosna
kriza.
Za vreme na poslednata sredba Crvenkovski Nimic, kako
sto se prenesuva makedonskata strana ne prifatila da dade izjava
za promena na znameto istovremeno protistavuvajki se na
odlozuvanjeto na problemot so imeto. Grckata strana, kako sto se
doznava jasno soopstuva deka ne prifakja odstranuvanje na
embargoto, duri nitu privremeno, dokolku Makedonija ne go smeni
nacionalniot simbol i ne dade izjava i tolkuvanje na Ustavot deka
toj ne sodrzi "irdentisticki pretenzii" vrz Grcija. Posrednicite
Vens i Nimic nastojuvaat da se skluci"preliminarna" spogodba megu
dvete strani, koja bi sodrzela obvrski za Makedonija za promena
na Ustavot i znameto i istovremeno ukinuvanje na embargoto.
Spored nekoj atinski glasila angaziranjeto i licnata
intervencija na Generalniot sekretar i sozdava glavobolka na
grckata strana. Iako povikuvajki se na diplomatski izvori, ne se
isklucuva moznosta za novo odlaganje i nov vid pregovori so pomos
na posrednicite, postoi moznosta Gali od Sovetot za bezbednost da
pobara konecno resenie. Imeno, se predupreduva deka toa bi mozelo
da dovede do ukinuvanje na vremenoto ime BJRM i usvojuvanje na
ona pod koe e podneseno baranjeto za clenstvo vo ON, znaci
Republika Makedonija.

SREDBA CRVENKOVSKI - GALI
Ministerot za odnosi so stranstvo na RM Stevo
Crvenkovski denes popladne po amerikansko vreme ke se sretne so
generalniot sekretar na ON Butros Gali. Tema na razgovorot ke
bidat aktuelnite sostojbi vo makedonsko-grckite odnosi, soopsti
vcera MOS na RM.

VO SENKA NA "JAZICNIOT SPOR"
Vo site oglasi za prvata oficijalna poseta na
pretsedatelot Kiro Gligorov na Bugarija vo Sofija dominira
problemot so jazicite, sto bese pricina da ne se potpisat
predvidenite dokumenti. Opstata ocenka za posetata vo vodeckite
sofiski glasila e negativna ili blago receno neutralna. Spored
izvestuvacot na "Nova Makedonija" odglasite se vo tesna vrska so
vnatresnopolitickata situacija vo Bugarija, koja se karakterizira
so ozbilna kriza na Vladata i silna antipretsedatelska kampanja
sto ja vodi Bugarskata socijalisticka partija.
Najtirazniot vesnik "24 casa" na prvata stranica
objavuva statija so naslov "Berov odbil da se sretne so Gligorov"
so konstatacija deka ne se tocni oficijalnite obrazlozenija deka
Berov ne se sretnal so Gligorov od zdravstveni pricini. Vesnikot
pisuva deka "posetata na pretsedatelot Gligorov bese poseta
zaradi poseta - ili obid za demonstracija pred svetot deka
Bugarija kako centralna drzava na Balkanot moze da ima vlijanie
vo segasnava kriza. Istiot vesnik vo vtoriot komentar konstatira
deka makedonsko-bugarskite odnosi pominaa vo oblasta na jazicnite
nateganja sto dovede do katastrofa"
Vesnikot na bugarskata socijalisticka partija "Duma"
veli deka "jazicniot spor ja obesmisli sredbata Zelev-Gligorov"
Komentatorot na vesnikot veli deka nepotpisuvanjeto na dogovorite
e "solomonsko resenie" da se izbegne nova karanica okolu sporot
ima li ili nema makedonski jazik".
Nezavisniot "Kontinent" ja istaknuva uverenosta na
dvajcata pretsedateli deka "jazicnite sporovi nema da bidat
precka za razvoj na odnosite megju Bugarija i Makedonija".
Vesnikot go atakuva mislenjeto na bugarskite socijalisti koi vo
vrska so konsultaciite za jazikot kaj pretsedatelot Zelev
zaklucuvaat deka toj e vo teska situacija i sega "bara na kogo da
se potpre".

KE DOLETAAT TRI "SOKOLI"
Komanadata na UNPROFOR za Makedonija vcera soopsti deka
kon krajot na ovaa nedela taa ke dobie tri helikopteri od tipot
"UH - 60 Crn Sokol". Ovie helikopteri gi isprakja amerikanskata
armija kako podrska na operaciite na mirovnite sili vo
Makedonija. Ovie letala sto ke pristignat kako sostaven del na
segasnata rotacija na amerikanskite mirovni sili ke se koristat
za transport na zalihi i za prenos na vojnici.
Pristignuvanjeto na ovie letala na aerodromot Petrovec
predstavuva odgovor na odamnesnoto baranje na ON za doplonitelni
helikopteri za podrska na mirovnite operacii. Trite helikopteri
ke se transportiraat so tovarni avioni "C-5 Galaksija". Vo
pridruzba na letalata ke pristignat uste 30 lica za nivno
odrzuvanje, vklucuvajki piloti, clenovi na ekipazot i tehnicari.
Ovie letala i nivniot ekipaz doagjaat od Cetvrta vozduhoplovna
brigada od Tretata pesadiska divizija smestena vo Katerbah
(Germanija).

PREGLED NA MAKEDONSKIOT PECAT:
"NOVA MAKEDONIJA": DAMKA VRZ DOBROSOSEDSTVOTO
Denesna "Nova Makedonija" pomegju ostanatoto vaka ja
komentira posetata na predsedatelot Gligorov na Bugarija
:"Vremeto i razvojot a nastanite pokazuvaat deka bez razlika na
raznite spekulacii i brojni podmetnuvanja sto gi pravat nekoj
makedonski sosedi, Makedonija i Bugarija mozat da razgovaraat
megju sebe. Moze pritoa i da ne se soglasuvaat za nekoj raboti,
no sepak da zaklucat deka treba da prodolzat naporite za
pottiknuvanje na sorabotkata megju dvete drzavi i nivnite dva
naroda.
Tie mali dela izrazeni pred se vrz vospostaveniot
dijalog megju pretsedatelite Gligorov i Zelev, pa preku niv i
megju dvete strani, koi do sega ne postoeja ili bea samo
incidentni, teraat na zaklucok deka od ovaa prva, oficijalna
poseta na makedonskiot pretsedatel na Sofija ne treba da bideme
nezadovolni.
Vnatresnite sostojbi i problemi na Bugarija seuste ne
dozvoluvaat celosno eliminiranje na refleksiite od minatoto.
Kolku i da sakaa bugarskite domakjini da gi amortiziraat i da gi
minimiziraat udarite na site onie, koi dijalogot so Skopje
nastojuvaat da go vodat vrz starite nacionalisticki pozicii, tie
izlegoa na videlina i pred ovoj fakt dvete strani ne treba da se
pravat slepi. Spored toa, nepotpisuvanjeto na trite dogovori sto
trebase da se napravi za vreme na posetata na makedonskiot
pretsedatel ne e ona sto e najstrasnoto, zasto vo krajna linija i
bez niv ekonomskata sorabotka prodolzuva, a prugata Skopje -
Sofija ke pocne da se gradi.
Mnogu povekje zagrizuva soznanieto sto ovoj pat uste
ednas i prakticno se potvrdi deka seuste se glasni i vlijatelni
onie sili i strukturi vo bugarskiot politicki zivot koi ne sakaat
da gi prifatat novite realnosti i sostojbi na Balkanot. Naprotiv,
tie ne krijat deka koga bi se nasle na vlast i pozicija da
odlucuvaat, bi nastojuvale drasticno da se izmenat nekoi vekje
vospostaveni pravila na odnesuvanje i sorabotuvanje vo
komunikacijata so Skopje".

"NOVA MAKEDONIJA":SMIRUVANJE NA STRASTITE
Denesna "Nova Makedonija" posiroko ja komentira
sostojbata vo Sobranieto na Makedonija po minatoneledelniot
sobraniski incident. Vesnikot pomegju ostanatoto veli :" Toa sto
zelno se ocekuva soopstenieto na pretsedatelot na Sobranieto za
datumot na prodolzenieto na sednicata, ako kako pricina za molkot
se izzemat predstojnite Veligdenski i prvomajskipraznici, moze da
se predpostavi deka i g. Andov se naogja vo delikatna sostojba.
Vrpocem ne sme daleku od vistinata deka narednoto
prodolzenie ke pokaze kolku pratenici na zalezot od svojot mandat
se podgotveni vo normalni uslvi da go odrabotat ona najteskoto,
sto go ostavija za kraj. Da podsetime deka po zakonot za izbor i
otpovikuvanje na pratenici i odbornici na red e i zakonot za
politickite partii, no i uste edna custvitelna tocka, koja moze
da go inficira nacionalnoto, a toa e zakonot za popis.
Vo megjuvreme ona sto se sluci i ona sto se slucuva
mozeme da go svrzeme za nekolku raboti. Kako prvo nesigurnosta
deka po cetirigodisnata partiska aktivnost glasackoto telo e
zadrzano, sto predpostavuva bitka za glasovi. Vo takva situacija,
duri i vakvata manifestacija na zagrizenost za svoite nacionalni
interesi za "albanstvoto" i "makedonstinata" ne nisto drugo, tuku
napor da se popravi partiskiot rejting svercuvajki kaj drugiot
"neo"fasizam. Sto bi rekle, pojavata na neformalnata PDP grupa na
Menduh Taci i pojavata na mnogu VMRO partii, od druga strana go
rasitnuva predpostavenoto kompaktno izbiracko telo. Od ova se
nametnuva i vtorata dilema. Zosto uporno se bega od donesuvanjeto
na zakonot za izbor i odpovikuvanje na pratenici i sto vsusnost
znaci odlaganjeto, koe teoretski moze da trae do naesen. zasto i
pokraj se rabotata e prilicno jasna. Dokolku ne se donese nov
zakon na izbori ke se odi so stariot. A parlamentarnite partii
barem, kako sto se deklariraaa se protiv "stariot komunisticki"
zakon. No, kako sto nablizuvaat izborite i kako sto se odnesuvaat
pratenicite prenasocuvajki ja vodata na druga vodenica moze da se
predpostavi deka "komunistickiot" zakon i ne e taka los. Dokolku,
se razbira ne se vodat od naceloto "po mene potop".
I edna druga rabota e sosema jasna. Cesto se zboruva,
potocno se spekulira deka pratenicite go odlozuvaat donesuvanjeto
na izbornite zakoni, sakajki so toa da si go prodolzat mandatot.
Dokolku postoi takva namera, so ili bez novi zakoni clenot 63 od
Ustavot na veli: izborot za pratenici vo Sobranieto se odrzuvaat
vo poslednite 90 dena od mandatot na stariot pratenicki sostav
ili vo rok od 60 dena od denot na raspustanjeto na Sobranieto'.
Toa dali pratenicite ke go raspustat Sobranieto sami, bidejki
Ustavot im dava takvo pravo, vo slucajov ne e bitno.
Postoi eden edinstven stav koj predviduva prodolzuvanje
na nivniot mandat. Toa e stavot 4 vo clenot 63, koj predviduva
deka "mandatot na pratenicite vo Sobranieto " moze da prodolzi vo
slucaj na vonredna ili voena sostojba.
Znaci ne daj boze da ni ostane stariot pratenicki
sostav, pa makar da imame i polosi naslednici vo pratenickite
klupi".

PARI - Ekonomija, Biznis, Finansii i Pazar

***FINANSII - DANSKA POMOS OD 2.3 MILIONI US$: Danskiot
ambasador Jurgen Boer, za vreme na razgovorot so Ministerkata za
razvoj vo Vladata na Makedonija, Sofija Todorova izjavi deka
danskata Vlada donesla odluka za davanje na finansiska pomos na
Makedonija vo visina od 2.3 milioni US$. Pomosta se ocekuva da
bide realizirana vo najskoro vreme.

***GRADEZNISTVO - NOVA ZDELKA VO RUSIJA: Na pat za
Rusija zamina prvata grupa rabotnici koja kje bide angazirana vo
izgradbata na ginekolosko-akuserskata klinika vo gradot Toboljsk.
Izveduvac na rabotite e gradeznoto pretprijatie "Beton" od
Skopje, a investitor e kanadskata firma "Danian international" od
grupacijata AKA sao koja bese potpisan dogovorot.
Spored proektot, klinikata kje se gradi na prizemje i
kat na vkupna povrsina od 8,900 m2 a vo nejzin sklop se
predviduva porodiliste so 90 kreveti.
Vkupniot obem na rabotite sto kje gi izvrsi "Beton"
iznesuvaat 7 milioni US$.

*** IZVOZ - TEKSTIL ZA ZAPADNA EVROPA I SAD:
Tekstilniot kombinat "Oteks" minatata godina na konvertibilniot
pazar ostvari 9.2 milioni US$ sto e za 20% povekje vo odnos na
1992 godina. Minatogodisniot izvoz na "Oteks" e najgolem dosega.
I ovaa godina se ocekuva na zapadnoevropskite i na amerikanskite
pazari 85% od nekoi programi i 92% od vkupnoto proizvodstvo.

***PRIVATIZACIJA - TRI OBJEKTI NA PRODAZBA: Agencijata
za privatizacija odluci da dade na na prodazba po pat na javen
oglas tri stopanski objekti. Se raboti za objekt na "Kristal" od
Krusevo i 2 objekti (star i nov) na Kristalogravernicata vo
Pehcevo. Ovie objekti pominaa niz stecajnata postapka i kako
ostatok od stecajot preminaa vo sopstvenost na Agencijata za
privatizacija.
Agencijata raspolaga so celosna dokumentacija za ovie
objekti, rascisteni se site imotno-pravni odnosi i nema nikava
opasnost za ostvaruvanje prava na poransnite sopstvenici po
donesuvanjeto na Zakonot za denacionalizacija.
Objektot vo Krusevo e so povrsina od 1,370 m2 i ima
moznosti da se preadaptira za povekje dejnosti. Raspolaga so
svoja kotlarnica, struja i voda, a Agencijata vlozi sredstva vo
rekonstrukcija i sanacija, pa negovoto koristenje bi mozelo da
zapocne vednas.
Stariot i noviot objekt vo Pehcevo bi mozele da se
koristat samo kako celina. Starata kristalogravernica e so
povrsina od 1,185 m2 i bara investicija za sanacija. Vo noviot
objekt (3,000 m2) se uste ne e izvrsen tehnicki priem. Toj
raspolaga so sopstvena kotlarnica, pupna stanica i trafostanica.
Vo kristalogravernicata i vo stariot objekt vo Krusevo
ima i oprema koja e vo rabotna sostojba i se smeta deka bi bilo
idealno dokolku objektite se reaktiviraat vo dejnosta za koja se
gradeni.
Agencijata kje se odluci za pravno ili fizicko lice koe
kje ponudi najprofitabilen biznis, kje garantira pogolem broj
novi vrabotuvanja, podolgorocna stabilnost na dejnosta sto misli
da ja izvrsuva, odnosno na onoj sto kje dade pogolemi garancii.
Predideni se tri nacina na koristenje na objektite:
klasicna prodazba, izdavanje pod zakup po pat na lizing i
potpisuvanje menadzerski dogovor, spred koj Agencijata ostanuva
sopstvik na objektot, no mu ovozmozuva celosna sloboda vo
rabotenjeto na zainteresiraniot subjekt.


MAKSPORT
FUDBAL: PELISTER PRV FINALIST VO KUPOT
So vcerasnata pobeda na bitolski "Pelister" vo revans
sredbata so "Ohrid" od 3:2 bitolskiot Pelister e prv finalist za
Kupot na Makedonija vo fudbal. Vo prvata sredba "Pelister" vo
Ohrid slavese pobeda od 4:0.
Ostanatiot polufinalen natprevar za Kupot na Makedonija
vo fudbal megju Sileks i Vardar ne se odrza. So odluka na
natprevaruvackata Komisija na FSM ovoj revans natprevar Vardar i
Sileks ke go odigraat na 4 maj vo Skopje.
Poradi ednostrancivata odluka na organite na FSM
sredbata megju Vardar i Sileks da se odlozi vcera javno
intervenirase i FK Vardar ukazuvajki deka FSM za smetka na Sileks
ja privatizira ovaa masovna fudbalska manifestacija i se odi kon
toa Sileks da go osvoi Kupot. Imeno, Sileks barase odlozuvanje na
sredbata bez soglasnost na Vardar poradi toa sto brojnite
fudbaleri vo prekinatiot mec vo Prilep so Pobeda se povredeni.
Inaku finaleto na fudbalskiot Kup na Makedonija ke se
odrzi vo tekot na maj. (kraj)
0 new messages