MIC Vesti 05 Maj 1994

[CanMac]

SKOPJE, 5. MAJ (MIC)

POPISOT E DRZAVEN INTERES
Nevoobicaeno za dosegasnoto rabotenje pretsedatelot na
Sobranieto na Makedonija Stojan Andov vcera po povod odrzuvanjeto
75 sednica na Sobranieto, zakazana za denes na cii, sto dneven
red e zakonot za Popis, sto treba da se sprovede od 1. do 15 juni
godinava odrza pres konferencija.
Pretsedatelot Andov zabeleza deka denesnata sednica e
mnogu znacajna, zasto ke se rasprava po akt sto e od golem
drzaven interes. So donesuvanjeto na zakonot, odnosno
sproveduvanjeto na Popisot ke se ovozmozi "da se razjasnat mnogu
dilemi i konfuzii sto se sirat od razni sredini i mozat da
posluzat kako novi sredstva za narusuvanje na vantresnata
stabilnost na drzavata. Tie dilemi se odnesuvaat na najrazlicni
brojki za zastapenosta na nacionalnostite vo republikata i "drug
civiliziran i obejktiven nacin tie dilemi da se eliminiraat nema,
osven da se sprovede popis", zosto sprotivnoto "nas bi ne dovelo
vo situacija vo akcija i natamu da bidat tie dilemi i konfuzii".
Odtamu mnogu e znacajno "ako uspeeme da sozdademe
atmosfera vo Sobranieto da se zavrsi rabotata". Megjutoa dva
momenta ostavaat prostor za stravuvanje deka "denesnava sednica
moze da bide macna, teska i da nedostasuva raspolozenie za
donesuvanje na zakonot", a so toa i za sproveduvanje na popisot,
koj spored Andov po svoeto znacenje e na nivo na referendumskoto
izjasnuvanje na Republikata. Edniot moment e faktot sto vo
raspravata po prethodnata faza od zakonot se pretvori vo partiski
nadmudruvanja, konstatacii, dokazuvanja, koj od kog e "naj, naj",
"edna zbrka od poimi sto ne se znaese za sto se rasprava". PRvata
opasnost e denes seto toa da se preprizira, a vtorata opasnost e
prekinot na 74 sednica, po eden drug proekt izborniot zakon, koj
isto taka se pokaza kako ploden teren za megjupartiski i
megjunacionalni nadmudruvanja". No, iako "nema dovolno nivo za
vistinska svest za drzavniot interes" mora da preovladee
mislenjeto deka :"drzavniot interes precekoruva preku sekakov
partiski interes".

PODRSKA ZA POPISOT
Vcera vo Sobranieto na Makedonija povekje Komisii
odrzaa rasprava po predlog zakonot za popis, sto treba da se
sprovede od 1. do 15 juni godinava. Clenovite na Komisijata na
Opstestevno politicki sistem predlozeniot tekst go podrzaa bez
pogolemi zabeleski. Se interesiraa povekje okolu realnosta na
rokot za sproveduvanje na popisot. Od predstavnicite na
Republickiot zavod za statistika se objasni deka po donesuvanjeto
na zakonot bi bile potrebni od tri do sest nedeli za da se
zavrsat site aktivnosti potrebni za popisot, no, duri i da se
zeme i minimumot od tri nedeli, togas izleguva deka popisot bi
mozel da se sprovede vo vtorata polovina od juni (16 do 30), a ne
od 1, do 15 juni, kako sto se predlaga vo zakonot. Se razbira,
toj rok e ostvarliv pod uslov site institucii vkluceni vo popisot
maksimalno da se mobiliziraat i vo nieden moment da nema nikakov
zastoj.
Od predstavnikot na Vladata ministerkata Gordana
Siljanovska se slusna objasnuvanjeto deka ekspertite od
Evropskiot Sovet pismeno imaat izjaveno deka i rokot od tri
nedeli e nerealen, odnosno minimumot vreme, sto e potrebno da se
zavrsat site podgotovki e sest nedeli od donesuvanjeto na
zakonot. I pokraj vakvite objasnuvanja, clenovite na Komisijata
okolu rokovite ne potenciraa nikakov stav.
Od petnaesette amandmani sto gi podnese pratenikot od
PDP Saban Prevala podrska dobija samo nekolku, megju koi i onoj
Obrascite na popisot mesto na srpsko-hrvatski da bidat na srpski
jazik.
Komisijata za ekonomska politika i razvoj isto taka go
podrza predlog zakonot za popis. Bese prifaten amandmanot vo
zakonot da stoi formulacijata srpski jazik, kako jazik na
nacionalnosta, a ne srpskohrvatski. Komisijata gi otfrli
amandmanite za vklucuvanje na licata, sto se nadvor od zemjata
povekje od edna godina i za toa primerokot od obrazecot da ostane
kaj gragjaninot po popisuvanjeto so obrazlozenie deka toa moze da
bide zloupotrebeno. Za clenot 35, kade se utvrduva moznosta za
popisuvanje na jazikot na nacionalnostite, bese postaveno
prasanjeto dali e vo soglasnost so Ustavot, spord koj sluzben
jazik e makedonskiot.

DAGLAS HOG VO MAKEDONIJA
Britanskiot drzaven minister za nadvoresni raboti
Daglas Hog ke predstojuva od denes vo dvodnevna poseta na RM,
soopsti vcera britanskata ambasada vo Skopje.
Sefot na britanskiot Forin ofis ke bide primen od
pretsedatelot Gligorov, a ke ima razgovori i so ministerot za
odnosi so stranstvo Stevo Crvenkovski.

IZJAVATA NA PANGALOS JA VOZNEMIRI GRCIJA
Opozicionite partii vo Grcija ostro ja kritikuvaa
vladata poradi izjavata na zamenikot minister za nadvoresni
raboti Teodoros Pangalos deka Atina i Skopje imaa zaemno pravo na
imeto Makedonija.
Najvlijatelnata opizicona partija Nova demokratija ja
obvini vladata na Pasok deka za odnosite so Makedonija ima dva
arsina - za vnatresna upotreba i za svetskata javnost. Liderot na
"politickata prolet" Andonis Samaras ja obvini vladata deka vodi
povrsna i opasna politika i se doblizuva do stavovite na Kiro
Gligorov. Faktot sto Pangalos ne e smenet pokazuva deka Vladata
posredno se soglasuva so negovite stavovi.
Izjavata na Pangalos vo vcerasnite opozicioni grcki
glasila se tolkuva kako "blef na grckata vlada", koja se
"podgotvuva za kompromis okolu imeto". Dilemi izrazuva i
provladiniot vesnik "Ta nea" koj ocenuva deka izjavite na
Pangalos sozdavaat vpecatok deka vo ministerstvoto za nadvoresni
raboti postojat razlicni stavovi za "skopskoto prasanje". Istiot
vesnik ja prenesuva ocenkata na opozicionata partija "Nova
demokratija" deka izjavata na Pangalos e podgotvena igra vo koja
sekoj clen na Vladata ima svoja uloga.
Vesnikot "Elefteros tipos" koj gi izrazuva stavovite na
opozicionata Nova demokratija vcera tvrdese deka navodniot "gaf"
ne e slucajnost. Izjavite na Pangalos za "skopskoto prasanje" se
so znenje i vo dogovor so premierot Papandreu, konstatira
vesnikot zaklucuvajki deka vladata nastojuva da se prikaze kako
beskompromisna, a se podgotvuva za sramen kompromis za imeto.

PRETEPAN ARHIMANDRITOT CARKNJAS KAJ EVZONI
Kako sto donzva MIC od izvori vo Grcija, vcera, vo
docnite popladnevni casovi, grckata policija go uapsi
arhimandritot Nikodimos Carknjas, grcki drzavjanin i poznat
aktivist za makedonskite malcinski prava vo Grcija.
Arhimandritot Carknjas e uapsen na granicniot premin
Evzoni, po vrakanjeto od Makedonija, kade prisustvuvase na
veligdenskata bogosluzba vo Soborniot hram na makedonskata
pravoslavna crkva SV. Kliment Ohrdiski vo Skopje. Po apsenjeto,
arhimandritot Carknjas e fizicki maltretiran po sto e deneska
zadrzan na lekuvanje vo bolnicata vo Lerin (Grcija). Po apsenjeto
na arhimandritot fizicki bila maltretirana i negovata sestra,
koja go cekala svojot brat na ganicniot premin Evzoni.
Kako sto se doznava za slucajot e vednas izvesten
Amnesti Internesenl, kako i drugi megjunarodni organizaciji za
zastita na covekovite i malcinski prava.

SSM VO EVROPSKATA STUDENTSKA ASOCIJACIJA
Sojuzot na Studentite na Makedonija e primen vo
polnopravno clenstvo na ESIB - Asocijacija na Evropskite
nacionalni studenstki asocijacii. Priemot e izvrsen od ustavnoto
ime Republika Makedonija.
Na sostanokot na Izvrskiot odbor na ESIB, odrzan kon
krajot na april vo Varsava usvoena e rezolucija podnesena od
strana na Francuskata studenstka Asocijacija so koja se osuduva
agresivnata grcka politika na Balkanot, posebno vo odnos na
nepriznavanjeto na Republika Makedonija i nejzinata nezavisnost.

PARI - Ekonomija, Biznis, Finansii i Pazar

***INVESTICII - OBNOVUVANJE NA MELNICA: Pretprijatieto
"Zito Polog" od Tetovo kje izvrsi rekonstrukcija na melnicata
koja e montirana pred 20 godini i kje go zgolemi kapacitetot od
50 toni brasno na 80 toni brasno dnevno. Vkupnata investicija
iznesuva 400,000 DM, a opremata e nabavena od Turcija.
"Zito Polog" vlozi uste 200,000 DM vo mini pekara.
Opremata e nabavena od Francija, a vo nea kje se proizveduvaat
beli peciva cija tezina ne nadminuva 300 grama.
***IZVOZ - PROBLEMI SO JAGNESKOTO MESO: Planiraniot
izvoz na jagnesko meso od 875 toni za Italija e celosno
realiziran. Izvozot za Slovenija i Hrvatska e 10 do 20 toni
nedelno i ova kolicestvo se smeta za simbolicno.
Pretprijatieto "Stokopromet" zapocna da izvezuva
jagninja i za Jordan, a spored dogovorot nedelno kje se
izvezuvaat po 80 toni. Cenata na mesoto iznesuva 2,300 US$ po
ton, a samo za avoitransportni trosoci se plakjaat 800 US$ po
ton.
So ogled na visokite transportni trosoci, postoi
moznost, dokolku Vladata ne odobri dopolnitelni stimulacii,
izvozot da bide prekinat. Proizvoditelite i izvoznicite baraat
stimulaciite da se zgolemat od 4 na 21%, a razlikata da im se
isplatuva na proizvoditelite. Isto taka, se bara za izvozot vo
arapskite zemji stimulaciite da iznesuvaat 45%, bidejkji
jagninjata se prodavaat za 50% poevtino, a razlikata da ja
dobivaat izvoznite pretprijatija.
Porano, od izvoz na jagninja Makedonija ostvaruvase 10
do 15 milioni US$ godisno, a sega toj prihod e drasticno namalen.
Kako rezultat na toa dobitocniot fond postojano se namaluva i
postoi moznostza kuso vreme da bidat unisteni osnovnite stada.
***BLOKADI - STETITE VO RUDARSTVOTO: Poradi
nerabotenjeto na na Topilnicata "Trepca" vo Kosovo i blokadata
verz SR Jugoslavija, rudnicite za olovo i cink "Zletovo" od
Probistip se prinudeni olovniot koncentrat da go nosat vo
topilnicite vo Bugarija kade sto plakjaat 65 US$ po ton poskapi
trosoci za prerabotka i 15 dolari po ton povisoki trosoci za
transport. Samo vrz osnova na ova minatata godina se zagubeni 1.2
milioni US$.
Nerabotenjeto na "Trepca" i blokadata vrz SRJ pridonese
vo ovoj kombinat da bidat zarobeni uste 800 toni oloven metal i
5,000 kilogrami srebro vo vrednost od 1.3 milioni US$.

HUMANA - Informativen servis za humanitarna pomos

OPREMA ZA PODOBRA TERAPIJA
Vo Republickiot zavod za medicinska rehabilitacija vo
Skopje sveceno bese predadena vo upotreba novata oprema sto vo
ramkite na megjuvladinata sorabotka kako humanirarna pomos ja
obezbedi Sojuzna Republika Germanija.
Stanuva zbor za 7 najsovremeni aparati so golem broj
pridruzni kombinacii od od proizvodstvenata programa na "Siemens"
neopgodni za elektrodijagnostikata vo fizikalnata medicina, kako
i elektro-terapeutskite proceduri vo rehabiltacijata. Vrednosta
na podarenata aparatura se procenuva na okolu 100,000 DM.

HIRURSKIOT BLOK VO ZAVRSNA FAZA
Do krajot na juni godinava se ocekuva da bide zavrsen
kompleksot na hirurskite kliniki vo Skopje. Vo tek e
doopremuvanjeto na klinikite za traumatologija, plasticna
hirurgija, nevrohirurgija i ortopedija.
Vo narednite dva meseca treba da bide gotova i
ce4ntralnata intenzivna nega, locirana nad operativniot blok na
novata hirurgija, kade so poslednata pratka se opremeni i
preostanatite tri operacioni sali.
Posledni zafati se pravat i vrz prviot Urgenten centar
vo Makedonija sto kje funkcionira vo ramkite na ovaa institucija.
97% od ovoj centar vo koj kje bidat prifakjani i tretiranisite
itni slucai vekje e zavrsen. Momentno se izveduva spusteniot
tavan, a kompletiranjeto na site 300 m2 se ocekuva da bide gotovo
so pristignuvanjeto na sinskiot sistem od Germanija.

ZA TRANSFORMACIJA SE POTREBNI PARI
Vo intervjuto za vesnikot "Nova Makedonija" d-r Robrt
Nipples, pretstavnik na Svetskata zdravstvena organizacija (WHO)
govori za sostojbite vo makedonskoto zdravstvo i za deluvanjeto
na WHO vo Skopje.
Za aktivnostite na WHO vo Skopje d-r Nipples go veli
slednoto:
"Pred izvesno vreme ja zavrsivme programata za
dijagnosticiranje i tretiranje na zabolenite od tuberkuloza, a
sega se obiduvame da organizirame takva programa za brucelozata i
nabavka na lekovi za dusevno bolnite lica. Rabotime i na
programata za prevencija na komplikacii sto se javuvaat kaj
dijabeticarite. Vo plan e programa za hipertenzija a vekje se
raboti na programata za zastita od SIDA, za vodenje politika vo
snabduvanjeto so lekovi i programa za snabduvanje so krv.
Planirame, najverojatno naesen, da izvedeme i nutricionisticki
pregled megju gragjanite. Aktivnosti se podgotvuvaat i vo vrska
so organiziranje na planot za podgotovka na bolnicite od
evntualni katastrofi..."
Razgleduvajkji ja sostojbata vo zdravstvoto vo
Makedonija d-r Nipples veli deka za transformacijata na
zdravstveniot sistem se potrebni mnogu pari koi Makedonija gi
nema i toa sama ne moze da go stori. "Zatoa e potrebna
humanitarna pomos", veli d-r Nipples, "sto doagja za eden kratok
period dodeka vasiot sistem ne se adaptira na goleminata na
vasata zemja i na brojot na zitelite. Sega Makedonija ima
pogolemi kapaciteti otkolku sto i se potrebni , zasto tuka
nekogas se lekuvale i pacienti od Srbija, posebno Kosovo".
D-r Nipples smeta deka borjot na vrabotenite vo
zdravstvoto ne e prekubroen, a "sporedeno so drugite zemji vo
Evropa, toj broj duri e i mal i vo idnina kje treba da ima
povekje zdravstveni rabotnici, no, poinaku rasporedeni."
"Prvata rabota sto bi sakal da ja smenam vo zdravstvoto
vo Makedonija", veli d-r Nipples, "e organizacionata postavenost
na bolnicite. Sega, na primer, na medicinskiot fakultet site
kliniki imaat zasebni rentgen aparati, a aparaturata mora da bide
centralizirana. Brojot na krevetite mora da se namali, a i ako
toa ne se stori, sepak, povekje vnimanie treba da se obrne na
primarnata zdravstvena zastita".
Pokraj toa, za nadminuvanje na problemite vo
zdravstvenata zastita, spored d-r Nipples, potrebni se razgovori
megju lekarite i pacientite, "no, za toa pacientite moraat da
imaat svoe zdruzenie."

MAKSPORT
FUDBAL: SKOPSKI VARDAR ISPADNA OD KUPOT
Minatogodisniot pobednik na fudbalskiot Kup na
Makedonija, skopski "Vardar" vcera ispadna od natamosnite
natprevari za osvojuvanje na ovoj trofej. Na revans sredbata od
polufinaleto na ovoj Kup, sto vcera se odrza na gradskiot stadion
vo Skopje pred okolu pet iljadi gledaci "Sileks" i "Vardar" igraa
nereseno 1:1. Bidejki prvata sredba odigrana vo Kratovo minatiot
mesec zavrsi so pobeda na "Sileks", kratovcani so vkupen
rezultata od 2:1 zasluzeno se plasiraa vo finaleto.
Vcersnata sredba megju "Vardar" i "Sileks"pomina vo
ramnopravna igra, megjutoa skopjanite bea mosne neefikasni i ne
iskoristija brojni sansi, a sudijata Risteski od Kicevo ne dosudi
ednaeserec za "Vardar". Megjutoa, toa ne vlijaese na vkupniot
rezultat.
Po sredbata nezadovolnite gledaci, simpatizeri na
"Vardar" nesportski se odnesuvaa. So limenki i nekolku sedista od
juznata tribina frlaa po Kratovcanite, ostetuvajki go "tunelot"
kon soblekuvalnite.
Na 24 maj vo Skopje vo finalnata sredba za osvojuvanje
peharot na fudbalskiot Kup na Makedonija ke se sretnat "Pelister"
od Bitola i "Sileks".

KAZNA ZA PRILEPSKA "POBEDA"
Disciplinskata Komisija na FSM poradi incidentot na
prekinatiot mec od makedonskoto prvenstvo megju "Sileks" i
"Pobeda" odigran vo Prilep ja kazni prilepskata "Pobeda" da ne
moze da odigra sedum sredbi vo Prilep. Suspendiran e fudbalskiot
teren, taka sto prvoligasot od Prilep sredbite od prvata liga ke
gi igra vo Strumica.
Igracite Slobodan Antonijevich i Goce Markovski,
prijaveni za fizicki napad na sudiite kazneti se neigranje edna
godina. Trenerot krume Mitrikevski za soucestvo vo nemiliot
nastan (ja zaklucil vratata za gostite) dobi kazna isto taka 12
meseci za nervsenje bilo koja funckija vo fudbalot. Clen na UO na
"Pobeda" Stevo Telvski i fudbalski instruktor od Prilep ke
"odmara" 24 meseci, a diretkorot na Prilepcani Aleksandar
Zabrcane pet meseci.
Slucajot Tetovo za prijaveno reziranje na sredbata
"Ljuboten" "Borec" 4:4 seuste ne e resena.
(kraj)