MIC Vesti 31 Mart 1994

[CanMac]

SKOPJE, 31. MART (MIC)

NIMEC POVTORNO VO MAKEDONIJA
Po razgovorite so pretsedatelot Gligorov, specijalniot
pratenik na amerikanskiot pretsedatel Bil Klinton vo makedonsko-
grckiot spor Metju Nimec izjavi deneska vo Skopje: "Nie ke ja
prodolzime nasata misija, no jas nemam nekoi vistinski vesti da
vi iznesam. Ne moze da se govori za optimizam ili pesimizam Ova e
mnogu teska situacija. Smetam deka vmesanite strani imaat
odredena doza na iskrenost vo nivnata zelba da se dojde do
nekakvo resenie, no problemite se navistina mnogu teski".

SALIKASVILI: "ZGOLEMUVANJE NA AMERIKANSKITE TRUPI VO
MAKEDONIJA"
Po razgovorite so pretsedatelot Gligorov i ministerot
za odbrana Vlado Popovski, nacalnikot na Amerikansiot zdruzen
generalstab, general Dzon Salikasvili izjavi na denesnata pres
konferencija vo Skopje deka: "SAD bese zaprasan od strana na ON
delumno da go zgolemi svojot kontingent vo Makedonija".
"Jas mu prenesov na pretsedatelot Gligorv deka
pretsedatelot Klinton ja iskazal svojata podgotvenost da go stori
toa, pod uslov vladata ovde da se soglasuva so toa. Jas bev
informiran deka nie treba da bideme podgotveni da prodolzime so
ova zgolemuvanje, I zatoa ocekuvam, spored planovite, vo ne taka
dalecnata idnina, nie delumno da gi zgolemime nasite trupi ovde,
pomegju 200-250 vojnici ili povekje".
General Salikasvili dodade deka se nadeva deka
amerikanskoto prisustvo vo Makedonija i prisustvoto na silite na
Obedinetite Nacii ke go sprecat eventualnoto prosiruvanje na
vojnata niz Kosovo, vo Makedonija.
Toj isto taka rece deka ke mu ja prenese na generalniot
sekretar na NATO Manfred Verner, spremnosta na Makedonija da se
prikluci kon "partnerstvo za mir".
Ministerot za odbrana Vlado Popovski izjavi deka
razgovorite ne se odnesuvaa na otvoranjeto na amerikanska baza na
Krivolak. "Toa voopsto ne bese spomenato. Nie razgovaravme za
transformacijata na nasata armija, za da mozeme da ja prezememe
odgovornost za zastita na nasata zemja, i za toa da se priklucime
kon proektot "partnerstvo za mir". Se soglasivme so nasite
sogovornici deka stabilnosta na Makedonija e vazen faktor za
mirot vo regionot i negovata preventivna zastita e isto tolku
vazna kolku i postignuvanjeto mir vo poranesna Jugoslavija,"
Popovski rece.

VLADO POPOVSKI: "AMERIKANSKI VOEN ATASE VO MAKEDONIJA,
PO VOSPOSTAVUVANJE DIPLOMATSKI ODNOSI"
Ministerot za odbrana Vlado Popovski izjavi na
denesnata pres konferencija so Salikasvili deka: "Ima potreba za
naznacuvanje na voen atase pomegju Makedonija i SAD za podobra
sorabotka, no, samo po vospostavuvanjeto diplomatski odnosi megju
dvete zemji."

"SEGRCKI MITING" VO SOLUN
Dens vo Solun ke se odrzi "segrcki miting" koj se
najavuva deka ke bide pogolem od onoj 1992 godina, odnosno da gi
nadmine site dosegasni sobiri vo zemjata. Na nego ke bidat
prisutni golem broj grcki iselenici od SAD, kanada, Avstralija i
drugi zemji pa duri i monasite od Sveta Gora.
Pokraj besplatniot lokalen prevoz za sto poglemo
prisustvo se vovedeni vonredni vozovi i avionski letovi od site
strani na zemjata. Sindikatot za utre proglasi cetiricasoven
prekin na rabotata so cel na vrabotenite da im ovozmozi prisustvo
na mitingot. Vo Solun nema da rabotat ucilistata devette
univerziteti, prodavnicite, fabrikite.
Glaven govornik na mitingot, kako sto e najaveno, ke
bide gradonacalnikot na Solun Konstantin Kosmopulos a pozdraven
govor ke odrzi Mitropolitot Pantelejmon. Pokraj poznatite
antimakedonski paroli glavna ke biDE "ELINIZMOT NE PREGOVARA ZA
SVOITE PRAVA".
Kakvi se i kolkavi ambiciite na organizatorot mozebi
prikazuva ilustracijata sto zvucnicite pokrivaat teren od pet
kilometri, ili 14 avtobuski stanici vo gradot. Sobirot od site
strani ke go sledat ogromen broj TV ekipi od Grcija, za sto veke
se angazirani helikopteri i drugi sredstva.

ATINA FABRIKUVA "OPTIMIZAM"
"Sporot megju Skopje i Atina ima golemo vlijanie vrz
bezbednosta i mirot vo regionot, sto e od posebno znacenje za
SAD", izjavi vcera po razgovorite so grckite oficijalni licnosti
amerikanskiot posrednik vo sporot Metju Nimic.
Grckite sredstva za javno informiranje po zestokite
kritiki od strana na EU poradi embargoto kon Makedonija,
vnesuvaat optimizam po posetata na amerikanskiot posrednik na
Atina so objasnuvanje deka toj navodno imal razbiranje za
pricinite poradi koi Grcija go krena embargoto kon Makedonija.
Grckiot minister za nadvoresni raboti Papuljas duri
izjavi deka "vladata ocekuva pozitiven razvoj na nastanite i toa
vo tekot na narednite nekolku nedeli".

RM POTPISNIK NA KONVENCIITE NA SOVETOT NA EVROPA
Pretstavnikot na RM vo Strazbur Blagoj Zasov na
generalniot sekretar na Sovetoto na Evropa gdja. Katrin Lalimjer
vcera i gi predade notifikaciite za pristapuvanje na RM kon 15
konvencii na Sovetot na Evropa.
Na baranje na Makedonija Komitetot na Ministrite pri
Sovetot na Evropa neodamna ja povika RM da im pristapi na odreden
broj na Konvencii na koi potpisnicki mozat da bidat i zemji, koi
seuste ne se clenki na Sovetot na Evropa.
Pristapuvanjeto na Makedonija kon 15 konvencii na
Sovetot na Evropa pretstavuva znacaen cekor vo integriranjeto na
Makedonija vo sistemot na konvencii sto go izgraduva Sovetot na
Evropa i priblizivanje na pravniot sistem na RM kon evropskite
standardi.

"PRAVOSLAVNIOT SOJUZ" IZMISLENA TEMA
Vo vrska so intervjuto na pretsedatelot na RM Kiro
Gligorov za vienskiot vesnik "Profil" preneseno vo vcerasniot
broj na vesnikot "Politika" Ministerstvoto za infromacii go
objavi sledniot demant :
"Pretsedatelot na RM Kiro Gligorov neodmana dade
intervju za vineskiot vesnik "Profil" vo koj odgovori na poveke
prasanja, koi se odnesuvaat na aktuelnata situacija vo
Makedonija, odnosite so Grcija i vnatresno-politickata sostojba.
Megutoa, "idejata" za golem hristijansko-pravoslaven
sojuz" i priklucuvanjeto na RM kon nego ne bile tema na
intervjuto, taka sto navodite vo spomenatoto intervju ne se
tocni.

PARI - Ekonomija, Biznis, Finansii i Pazar

***PROIZVODSTVO - KONZUMNI JAJCA:Proizvodstvoto na
konzumni jajca vo Makedonija dostignuva do 1 milion dnevno.
Vakvoto proizvodstvo e za 50% pomalku od raspolozlivite aktivni
kapaciteti na zivinarskite farmi i se ceni kako mosne
nerentabilno so ogled na visokite trosoci za koncentrati i
ambalaza.
Nepovolnata sostojba uste povekje se vlosuva i so
faktot deka postoi nekontroliran uvoz po poniski ceni, kako i so
toa sto pazarite na Srbija, Bugarija i Albanija se zatvoraat so
voveduvanjeto na posebni taksi.
Spored procenkite na Grupacijata za zivinarstvo pri
Stopanskata komora na Makedonija namaleniot plasman na konzumni
jajca se dolzi i na rasitnetosta na proizvodstvoto, nelojalnata
konkurencija so urivanje na dogovorenata cena i neorganiziraniot
nastap na zivinarskite farmi. Spored procenkite na ovaa
Grupacija, zivinarstvoto godisno gubi 10 milioni US$.
Kako primer e navedena prodazbata na jajcata od tipot
"sofija" za koi dogovorenata cena iznesuva 5.50 denari (0.12
US$), a dobar del od proizvoditelite gi nudat po cena od 3 - 4
denari (0.065 - 0.085 US$).
Zatoa bese pokrenata inicijativa za organiziranje i
zdruzuvanje na site zivinarski farmi vo edna asocijacija koja kje
gi zastapuva nivnite interesi. Ova treba da se ostvari so
zazivuvanje na "Makfarm" koja i dosega zastapuvase 9 zivinarski
farmi.

ZASTITA - PRIJAVENI 22,000 PATENTI: Za prvite tri
meseci rabotenje na Zavodot za zastita na industriskata
sopstvenost golemite stranski kompanii prijavile zastita za
22,000 patenti.
Na 27 juli minatata godina Makedonija stana clenka na
Svetskata organizacija za intelektualna sopstvenost (WIPO), a
Zavodot za zastita na industriska sopstvenost e osnovan na 1
dekemvri 1993 godina. Vo nego se formirani dve oddelenija: za
patenti i oznaki na potekloto na proizvodot i za zigovi, modeli i
mostri.

HUMANA - Humanitarian Aid Information Service

NOVA PRATKA OD VELIKA BRITANIJA
Humanitarna pomos od Velika Britanija vo vrednost od 1
milion funti pristigna na skopskiot aerodrom. Pratkata se sostoi
lekovi, medicinska oprema, pejsmejkeri i elektrodi za
kardiologija, testovi i kesi za krv, hirurski rakavici, insulin,
kontrastni sredstva za radiologija, citostatici, kako i
elektricna oprema - firzideri, elektricni sporeti, masini za
susenje i perenje nameneti za domovite za stari lica, za domovite
za deca bez roditeli i za drugi socijalni ustanovi vo zemjata.
Pomosta pristignuva od britanskoto Biro za razvoj
(ODA), a vo tekot na ovaa godina britanskata Vlada kje obezbedi
uste 1 milion funti za nabavka na insulin, so koj makedonskoto
zdravstvo kje gi namiri potrebite za 10 meseci.
Pokraj toa, preku ODA kje bidat obezbedeni i 400,000
funti sto kje bidat nameneti za kupuvanje nafta za greenje na
socijalnite ustanovi i 350,000 funti oprema za dijaliza.
ODA prilozi 200,000 funti na Holandskata megjucrkovna
pomos (DIA) preku koja kje se obezbedi semenski materijal i alati
za zemjodelskite proizvoditeli od podracjata vo zemjata sto bea
pogodeni od susata.
So seta ovaa pomos vo vrednost od 3 milioni funti
dosegasnata pomos za Makedonija od strana na Velika Britanija kje
iznesuva 4,680,000 funti. Toa znaci deka od vkupnata humanitarna
pomos na Velika Britanija za Makedonija, koja treba da iznesuva
6.5 milioni funti, dosega se dostaveni dve tretini.

MEDICINSKA OPREMA OD 3.5 MILIONI ECU
Francuskata organizacija "Hopital sans frontier" vo
ramkite na ECHO programata, koja e odobrena od Evropskata unija
vo Edinbourgh, kako humanitarna pomos za makedonskoto zdravstvo
obezbedi medicinska pratka vo vrednost od 3.5 milioni ECU.
Pratkata se ocekuva da gi pokrie ednogodisnite potrebi
od dijalizeri, kako i nekolkumesecnata potrosuvacka na bolnickite
ustanovi so insulini, kateteri, pejsmejkeri, hirurski konci,
citostatici, imunosupresivi i anestetici.
Pristignatite kolicestva se vekje distribuirani niz
stacionarnite ustanovi, dodeka preostanatiot del od ovoj paket se
ocekuva vo Makedonija da bide dostaven do krajot na maj.
So ovaa pratka, inaku, se zaokruzuva proektot na ECHO
koj cinese 27 milioni ECU.

NAJAVA ZA STRAJK NA HUMANITARCITE
Dokolku vo rok od 5-10 dena ne se utvrdi osnovniot
izvor na finansiranje, pretstavnicite na Republickata
konferencija na socijalno-humanitarnite organizacii na Makedonija
vo pridruzba na hendikepiranite clenovi kje go iskazat svojot
revolt pred Sobranieto na Makedonija, bese receno na nivnata pres
konferencija.
Pokraj toa, inicirano e preku nadleznite ministerstva
da se donese nov zakon za statusot na ovie organizacii.
So odluka na Ustavniot sud na Makedonija od noemvri
1993 godina se ukina obvrskata na Lotarija na Makedonija da
izdvojuva 15% od ostvareniot prihod za finansiranje na socijalno-
humanitarnite organizacii, a tie sredstva se prenasoceni na
posebna smetka na Ministerstvto za finansii. So toa sekna
edinstveniot izvor za materijalnata egzistencija na vrabotenite
vo ovie organizacii so koi se opfakjaat 60,000 hendikepirani lica
vo Makedonija.

DELEGACIJA OD BADEN WUERTENBERG
Vo poseta na Makedonija minatiot vikend bese delegacija
na Crveniot krst na Baden Wuertenberg od Stutgart, predvodena od
g-gja Lote Miler.
Za vreme na cetiridnevnata poseta bea poseteni povekje
zdravstveni organizacii vo koi kje bide raspredelena pomosta od
Germanija sto se sostoi od medicinski aparati, lekovi, cevli,
obleka, prehrambeni artikli i finansiranje na oddelni naucni
proekti.
Za vreme na posetata na delegacijata vo Crveniot krst
na Makedonija bese naglasen problemot okolu finansiranjeto na
transportot na humanitarnite pratki po poskapuvanjeto na kargo-
taksata od 5 DM za kilogram.
Dokolku ovoj problem ne se razresi moze da se sluci
humanitarnata pomos da pocne da se vrakja. Vo ovoj moment toa
moze da se sluci so 100,000 hirurski rakavici koi cekaat vo
Germanija da se plati transportot od 5,000 DM.

MAKSPORT

"VARDAR" ZA MALKU KE ISPADNESE OD FUDBALSKIOT KUP
Makedonskiot sampion "Vardar" v;eze vo polufinaleto od
fudbalskiot kup na Makedonija blagodarejki na podobro izveduvanje
na penali. Skopskite fudbaleri vcera vo Tetovo vo revans
natprevarot od cetvrt finaleto e porazen od Ljuboten so 3:1. Vo
praviot natprevat "Vardar" slavese pobeda od 3:1. Bidjeki
sredbata zavrsi nereseno bea izvedeni penali i blagodarejki na
podobdata efikasnost "Vardar" so 5:3 uspea niz "igelni usi " so
10 igraci da odi vo polufinaleto na ovoj kup.
Vo ostanatite vcerasni sredbi od cetvrtfinaleto Sileks
vo Struga blagodarejki na pobedata vo prvata sredba go sovlada
Kraorman so vkupen rezulktata so 4:1, Ohrid ja pobedi Pobeda od
Valandovo so 5:0. a Pelister od Bitola ja sovlada prilepska
Pobeda vo dvata natprevari so 4:3. Sprema toa vo polufinalnite
sredbi sto ke se igraat na 13 i 17 april se plasiraa Vardar.
Pelister, Sileks i Ohrid.
(KRAJ)