Zadeva: | FW: Nevidna moďż˝ - PREBERITA !!!! |
---|---|
Datum: | Thu, 13 Oct 2011 15:08:19 +0200 |
ďż˝
Bi bilo zelo dobro, �e bi se z vsebino te anonimke seznanil �vsak Slovenec. LPI
ďż˝
ďż˝
ďż˝
ďż˝
�Anonimka, ki je
prispela v uredni�tva medijskih
hi�....���
������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
Prepis
iz rokopisa (drugo
pismo)�����������������������������������������
������������������������
Pripoved o kardinalu in
policaju������������������������������������������
Nevidna moďż˝ -
Boj se tistih, ki se organizirano
pretvarjajo�����
���������������
Nedavno tega je desni�arska revija Reporter
lansirala zgodbo o
ljubici���� predsednika dr�ave dr. Danila
T�rka. Celotna
Slovenija se je ukvarjala z�� dr. Vasilko
Sancin in moralizirala o
domnevni eti�ni spornosti������������
predsednikovega ravnanja. Tudi �e bi
predsednik imel razmerje z
drugo����� �ensko,� je to predvsem stvar
njegove
dru�ine. Dru�be ali celo dr�ave to v nobenem
primeru ne ogro�a, zato so bila
svetohlinska zgra�anja ve� kot����
bizarna.�������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
� Temu je tako �e posebej zato, ker obstaja v
Sloveniji mnogo
nevarnej�a���� povezava, katera je prerasla v
nevidno moďż˝.
Reporter je ne bo nikoli������ kritizitral,
kajti
njegov urednik je njen del, prav tako
sodelavec Vinko�� Vasle in
njegov prijatelj Matja� Erzno�nik. Ta nevidna
moďż˝ vpliva
na������ slovensko politiko, gospodarstvo,
javna
ob�ila, sodstvo, univerzitetno���� sceno in na
katoli�ko
cerkev.���������������������������������������������
Utele�ena je v ljudeh, ki se navzven
prikazujejo druga�ni, kot
dejansko��� so. �ir�a okolica, ve�ina
prijateljev, njihove
dru�ine, sodelavci, in����� kolegi ne poznajo
njihove
prave usmerjenosti. Ta je istospolna.
Slovenska� ustava jam�i
enakopravnost vsem dr�avljanom ne glede na
spolno������������
usmerjenost. Diskriminacija je prepovedana.
Kljub temu je v Sloveniji zelo malo
znanih osebnosti, ki se javno razgla�ajo za
homoseksualce. Verjetno��
je temu kriva globoko zakoreninjena
konzervativnost Slovenskega �ivlja, ki
prevladuje
�alibog� tudi na tistem polu, ki se ima za
levico.�������������
Zaradi tega in �tevilnih drugih vzrokov imamo
tako v dr�avi
veliko�������� �tevilovplivnih javnih
ali znanih osebnosti, predvsem mo�kih, ki
tajijo��� svojo spolno
usmerjenost in jo iz�ivljajo skrivaj. Mnogi
med njimi so celo poro�eni, imajo
otroke in navzven na vse na�ine zakrivajo
svoje bistvo. Do tu je vse skupaj
tako kot pri predsedniku dr�ave in njegovi
domnevni������ ljubici vse �e vedno njihova
zasebna
stvar in v primeru poro�enih problem� njihovih
partnerjev ali
dru�in.����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
Za
dru�beno skupnost in dr�avo problem nastopi
zaradi dejstva, da se
ti��� vplivni posamezniki v veliki meri�
poznajo med seboj,
si pomagajo,�������� informirajo in se
��itijo ter tako tvorijo nevidno mre�o, ki je
izjemno��� mo�na
in predstavlja elemente vzporedne oblasti v
dr�avi.�����������������
Glede na ve�jo tolerantnost levice do
homoseksualnosti je posameznikov, ki
prihajajo iz tega politi�nega pola, nekoliko
manj, saj jih
njihovo�������� politi�no okolje bolje
sprejema, so pa �e vedno kar �tevilni.
Razumljivo�� pa� je, da je
tak�nih prikritih oseb ve� na desnem polu,
tradicionalno so� �e dolgo
zasidrani predvsem v katoli�ki cerkvi. Opus
Dei je popolnoma
v��� njihovih rokah. Medtem ko desni�arji
blodijo o nekak�ni
udbomafiji , se��� mre�a, ki je mnogo bolj
nevarna, vsak dan
krepi. Ker presega delitve na��� levo in desno
in pokriva vse,
ob tem pa je strogo tajna,� je mnogo bolj���
nevarna za
dru�bo kot kak�en Ku�anov ali Jan�in klan. In
�e posebej
je���� nevarna za levoliberalno opcijo v
Sloveniji, saj ima
najtrdnej�e temelje�� na desnici. To pa
privede do tega, da omre�je
nevidne mo�i krepi prav����� ozadje te opcije,
�eprav
deluje preko levodesne
razmejitve.������������������������������������������������������������������������������������������
V
nadaljevanju so predstavljene nekatere
najvplivnej�e osebnosti
omre�ja�� Nevidne mo�i, razporejene po
formalnem polo�aju in vplivu v
dr�avi in����� �ir�e. Mnogi se med seboj
poznajo in
sodelujejo. �tevilni se poznajo in ne
sodelujejo, nekateri so celo sprti med
seboj. A o usmerjenosti svojih�����
sovra�nikov tudi
oni mol�ijo kot grob.� Celo ve�: kadar grozi
razkritje,�� si med
seboj pomagajo pri zakrivanju. Tipi�en primer
tak�nega odnosa
je��� razmerje Kresal – Golobiďż˝ ali Vasle –
Pogorevc. Morebitnega izdajalca �aka
neusmiljeno izob�enje in ma��evalnost, ki
je lahko izredno
kruta.������������������������������������������������������������������������������������
Kardinal
dr. Franc
Rode���������������������������������������������������
Njegov
polo�aj in njegove zveze v tujini sem opisal
�e v prvem pismu.
V��� omre�ju za Slovenijo je dosegel najvi�ji
polo�aj, pozna
mnoge vplivne����� istospolno usmerjene
dostojanstvenike visoko v Vatikanski
cerkveni�������� hierarhiji ter v
Francoski, Nem�ki, Italijanski, Hrva�ki� in
Brazilski����
cerkvi. Njegov vpliv tudi po upokojitvi se�e
preko Slovenije. Velik vplivďż˝
ima vsekakor v slovenski cerkvi, kjer preko
Ko�irja,� Grila,
�tevilnih���� duhovnikov po �upnijah in
posameznikov v
uredni�tvu katoli�kega �asopisa�� Dru�ine
uveljavlja interese
omre�ja. Poleg v nadaljevanju na�tetih��������
pomembnih udov Nevidne mo�i ima veliko �e
neuveljavljenih
obetajo�ih������ pozicij predvsem v desni
politiki. Njegov glavni manager v Sloveniji
je��� nekdanji
poveljnik Slovenske policije Marko
Pogorevc.������������������������������������������������������������������������������������������������
Marko
Pogorevc������������������������������������������������������������
Je
desna roka kardinala Rodeta in njegov vezni
�len za Slovenijo. Povezan�
je tako s posamezniki iz levega kot s
posamezniki iz desnega
politi�nega�� spektra. Na levici je njegov
najpomembnej�i adut
Miroslav Senica, na������ desnici pa Peter
Jambrek in Gregor Virant. V �asu, ko je bil
direktor����� Slovenske policije,� je v njej
stkal gosto mre�o istospolno usmerjenih, ki mu
slu�i �e danes. Tudi Roman Rep,
nekdaj komandir letalske
enote��������� policije, izhaja iz
nje.� Svojo mo� je ta mre�a v policiji in
mre�a������� Nevidne mo�i v celoti pokazala
ob aferi Vi�-Holmec, ko je odnesla z�������
ministrskega stol�ka vplivnega politika LDS
Mirka Bandlja, iz policije paďż˝
prav tako vplivnega in niďż˝ krivega Draga Kosa,
ki je bil s Pogorevcem
v��� sporu �e iz �asov, ko sta oba slu�bovala
na Koro�kem. Marko
Pogorevc je v� �asu, ko je bil kardinal Rode v
Vatikanu �e na polo�aju,
organiziral pri�� njem �tevilne obiske
politikov, novinarjev in
gospodarstvenikov. Med������ drugim je peljal
k
kardinalu Ivana Zidarja, Miroslava Senico,
Jo�eta������ (ne�itljivo), Hildo Tov�ak,
Mirana
Krambergerja, delegacijo novinarjev POP TV in
�e mnoge druge. Danes je zaposlen
na Mobitelu, kjer je zadol�en za�� varnost. S
podatki o telefonskih
klicih in SMS sporo�ilih
oskrbuje�������� prijatelje iz omre�ja
in se zelo redko pojavlja v javnosti. V �asu
zadnjih predsedni�kih volitev je
vodil volilni �tab Lojzeta Peterleta in
deloval�� tako, da je bil
Peterle napihnjen od obeta gotove zmage,
hkrati pa
je����� poskrbel, da je po prvem krogu volitev
v
volilnem �tabu zavladala popolna� zmeda,
zaradi katere je Peterle v
kon�nici skoraj poslab�al rezultat iz���
prvega
kroga.�������������������������������������������������������������
Ima
vpliv iz ozadja na Jerneja Vrtovca,
predsednika podmladka N.Si
in����� tajnika N.Si Robija Ilca ter
nekdanjega
vladnega predstavnika Jan�eve����� vlade
Valentina
Hajdinjaka, ki prav tako skrivajo svojo
istospolno�������� usmerjenost, za
katero pa Pogorevc dobro ve. Ima seznam s
preko 3500 imeni istospolno
usmerjenih, ki ga je naredil po navodilu
kardinala
Rodeta.����� Najve� podatkov in imen so mu
dostavili
upravniki in vzgojitelji nekdanjeďż˝ policijske
�ole v Tacnu ter semeni��a v
Ljubljani. Veliko povezav pozna iz voja�ke
akademije JNA, ki jo je obiskoval
ter iz policijskih kartotek, doďż˝ katerih je
imel neoviran dostop kot
direktor
policije.�����������������������������������������������������������������������������������������������
Zanimiv
je njegov odnos do Petra Jambreka, ki ni
istospolno usmerjen,
je�� pa neznansko pohlepen na denar. Pogorevc
mu pomaga z nasveti in
zvezami��� omre�ja, Jambrek pa mu v zameno
pi�e politi�ne ocene
ter pla�uje nekatere� Pogorev�eve intimne
prijatelje. Pogorevc mu je
svetoval, naj� v �asu������ Pahorjeve vlade
nave�e tesnej�e stike z Golobi�em in mu to
uredil
s������� pomo�jo �oltesa, ki je v zameno
postal predavatelj na Jambrekovi����������
fakulteti. Prav tako mu je preko dr. Andreja
An�i�a priskrbel stik
z������ odvetnikom �eferinom, ki mu pomaga
iskati
luknje v zakonih, v zameno pa mu je Jambrek
prodal deleďż˝ v svoji fakulteti. Da
bi �e bolj poglobil odnos z� viri denarja, je
kot predavatelja zaposlil
celo Cirila Ribi�i�a, sina����� Mitje Ribi�i�a
in
zadnjega predsednika ZKS. Zveza med Pogorevcem
in������� Jambrekom je dobro zakrita, obema
pa prina�a velike materialne koristi.���
Pogorevc je bil vme�an
v prikrivanje �tevilnih kaznivih dejanj
�lanov�����
omre�ja, nekatera je izpeljal osebno. Pri
brisanju ra�unalnika v
lasti���� duhovnika homoseksualca, ki je pred
leti v
sumljivih okoli��inah umrl v��� tujini,
domnevno naj bi storil
samomor, so ga v �upni��u v Dravljah skoraj
zalotili. Zaradi…
(neďż˝itljivo) … frazliďż˝na ugibanja. Pogorevc je
tudi����� nagovoril Jambreka, da je na svoje
mesto na
�elo Zbora za republiko������� postavil
velikega upa omre�ja Gregorja
Viranta.������������������������������������������������������������������������������������������������������
Roman
Rep�����������������������������������������������������������������
Je
dolgoletni partner Marka Pogorevca. Z njim je
potoval po svetu tudi
v�� �asu, ko sta bila oba �e poro�ena.� Ko je
njuna intimna
zveza zaradi������ Repovega dru�enja z �igo
Debeljakom �kripala in je bil Marko
ljubosumen,�� ga je �akal po
koncu delovnega �asa kar pred stolpnico, kjer
so domovale�� Delo
Revije. Roman Rep je bil tam na povabilo
Mateja Ra��ana njegova desna roka in
preko partnerja Pogorevca veza do Miroslava
Senice in Katarine����
Kresal. Na teh relacijah se je organiziralo
imenovanje Kresalove
za������� Slovenko leta v Jani in za Obraz
leta po izboru revije
Obrazi.������������
Rep je prijeten sogovornik in sposoben ter
�olan operativec, ki deluje iz�
ozadja. Pogorevc ga pripravlja za svojega
naslednika.������������������������������������������������������������������������������������������������
Matej
Ra��an��������������������������������������������������������������
Velik
del svojega premo�enja je ustvaril s pomo�jo
omre�ja.
Gospodarska��� kriza je prepre�ila na�rt, po
katerem bi omre�je
s pomo�jo desnice in����� krediti NKBM sku�alo
prevzeti tudi Delo in Ve�er. V zameno za pomo�
je���� Matej
Ra��an sku�al v popularnih edicijah Dela Revij
promovirati njene����
�lane. Kadar so se o kateremu izmed njih
raz�irile govorice, da
je�������� homoseksualec in je grozilo
razkritje, je Ra��an organiziral v Jani, Lady�
ali Obrazih dopadljiv
prispevek o vzornem dru�inskem �ivljenju te
osebe iz omreďż˝ja ter ….(neďż˝itljivo).
Hkrati je Rep poskrbel, da se je posku�alo z��
objavami polresnic
diskreditirati tiste, ki so o tej osebi �irili
tak�ne�� govorice.
Podatke iz policijskih evidenc in klice iz
njihovih GSM �tevilk� mu je
priskrbel Pogorevc. Zaradi zbli�anja med Repom
in Ra��anom ter nato� Repom
in Debeljakom je Pogorevca pol leta kar
odna�alo in omre�je je bilo�
takrat prvi� resno ogro�eno. Veliko
informacij, ki so pri�le v
na�e������� koluarje, bi za vedno ostalo
skritih, �e ne bi bilo ob�asnih izpadov������
ljubosumja med posamezniki v omre�ju zaradi
menjave partnerjev. Javno
pa�� si spregovoriti ni upal nih�e, kajti
kazen bi bila
neusmiljena.��������������������������������������������������������������������������������������
Borut
Ko�ir���������������������������������������������������������������
Nekoďż˝
direktor �kofovih zavodov, kjer je imel Marko
Pogorevc svoj
�tab.��� Bila sta tudi partnerja. Tam je imel
Pogorevc skrito
pisarno v �asu, ko je bil direktor slovenske
policije. Sedaj je prene�ena v
Ko�irjevo hi�o blizu stolne cerkve v centru
Ljubljane. Hi�a oziroma
stanovanjski
del�����������
monsignorja Ko�irja je razko�no opremljen na
stro�ke Mobitela. Ko�ir poleg s
prostori Pogorevca oskrbuje z informacijami o
dogajanjih v
nad�kofiji,�� obiskovalcih metropolita dr.
Stresa in dogajanjih po
terenu, kjer imata��� oba med nekaterimi
duhovniki
prijatelje.�������������������������������������������������������������������������������������������������������������
Miroslav
Senica�����������������������������������������������������������
Predstavlja
pravni steber omre�ja. Prijateljem nudi usluge
zastonj, prekoďż˝
svojih zvez na sodi��ih poskrbi tudi za
pravnomo�ne re�itve.�
Izjemno����� sposoben pravnik in poslovne�,
najbolj
spreten v celotnem omre�ju. Pri����
instaliranju Kresalove
na �elo LDS mu je omre�je izdatno pomagalo.
Njegov� najmo�nej�i adut,
preko katerega krepi mo� omre�ja, ni
Kresalova, ampak���
pravosodni minister Aleďż˝ Zalar, ki ni
�lanistospolnega� omre�ja, je pa bil
nekaj �asa zaposlen v njegovi pisarni. Skupaj
sta izpeljala več ���������
nepremi�ninskih poslov, povezana sta bila tudi
preko Bari�evi�a.�
Manj���� pomembne pravne posle za omre�je
Senica prepu��a
Mirku Bandlju, ki je����� odvetni�ko kariero
pri�el
pri njemu, �e prej pa mu je kot
generalni�������
sekretar vlade omogo�il ugodno pridobitev vile
v centru Ljubljane,
v������ kateri je prej delovala vladna slu�ba
za
zakonodajo. Bandelj ne prenese��� Pogorevca,
zato ima v
nekaterih povezavah Senica odlo�ilno besedo.�
V����� gospodarstvu so najpomembnej�i aduti
Senice
Janez �krabec, �iga Debeljak�� in Toma�
Ore�i�. S �krabcem sta bila
nekaj �asa intimna partnerja. �krabec je sam
pomemben del omre�ja, s Senico sta
skupaj izpeljala v Rusiji������� transferje
gotovine in vlagala v nepremi�nine. Senica in
Pogorevc� sta����
pred afero Bari�evi� skovala na�rt o tem, kako
s kombinacijo desnih
in���� levih strank pod vodstvom Kresalove in
Viranta in
neposrednim vplivom����� omre�ja Nevidna mo� v
naslednjem mandatu popolnoma obvladovati
bodo�o�����
vladno koalicijo.� Afera Bari�evi� je� sanje o
Kresalovi kot
»levem«ďż˝ďż˝ďż˝ďż˝ďż˝ďż˝ politiďż˝nem stebru
omre�ja dokon�no pokopala, vendar omre�je i��e
novega��� aduta,
ki bi ga reklamirala znotraj novonastajajo�e
leve ve�inske
liste��� ali stranke. Senica je omenjal
�oltesa, nekaj �asa
Petri�a, tudi �krabca,� nagovarjali so
direktorja Krke ,ďż˝ nikoli pa
ni omenjal Jankovi�a. Za������ omre�je on
nikoli
ni bil prava izbira, saj kljub javno
izra�enim����������
simpatijam v privatnem krogu o homoseksualcih
govori zelo zani�ljivo. Celo
svojega ljubljenca v Mercatorju Debeljaka je
Jankovi� v�asih v
njegovi���� odsotnosti zbadljivo klical
Pinky.�������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
Gregor
Virant�������������������������������������������������������������
Svojo
usmerjenost nekaj �asa niti ni preve� skrival,
kajti
zaradi��������� poro�enega statusa
se je po�util povsem varnega. Dru�enje s
Pogorevcem inďż˝ Repom po posebnih
sobah ljubljanskih lokalov so si mnogi
o�ividci znali���
razlo�iti po svoje, vsak dvom pa je za
poznavalce odpadel, ko si je Virant v
vlogi ministra v Jan�evi vladi po nasvetu
Pogorevca za
dr�avnega�������� sekretarja izbral
ravno Romana Repa. Z njim sicer nista imela
intimne����� zveze, kajti� Virantov intimni
partner je bil takrat ambasador EU v�������
Sloveniji Foure. Ta svoje istospolne
usmerjenosti ni pretirano
skrival.��� Med drugim je bil vsako leto
svojega mandata goreďż˝
govornik
na������������ ljubljanskih
paradah ponosa. Po ko�anem mandatu v Sloveniji
je
Foure������ slu�boval v Makedoniji, Virant pa
si
je po volitvah 2008
nemudoma��������� organiziral
svetovalno delo pri Makedonski vladi. Skopje,
kjer je Virant�� po
cele tedne u�il Makednonce evropskih navad, je
bilo skupaj z rezidencoďż˝
ambasadorja Foureja idealno mesto za skrivno
intimno zvezo. Velikokrat paďż˝
sta se sestala tudi v Bruslju.ďż˝ Ustanove EU so
zaradi odmaknjenosti
od���� doma�ega okolja in razmeroma velike
anonimnosti
posameznikov v labirintih� desettiso�ih
birokratov prav tako kot druge
velike mednarodne institucijeďż˝ ugodno okolje
za prikrito zadovoljevanje
skrite spolne usmerjenosti. Z���� Gregorjem
Virantomďż˝
sta Marko Pogorevc in Miroslav Senice imela
velike����
na�rte in vanje je bil do afere Bari�evi�
vklju�en velik del omre�ja.�����
Virant bi kot elokventen govornik in sposoben
organizator ter
politik����� umirjenih stali�� ob pomo�i
omre�ja
in morebitni eliminaciji Jan�e z����� afero
Patria z
lahkoto Zbor za republiko preoblikoval v
stranko.� Afera���
Bari�evi� in zavla�evanje sodnega razpleta s
Patrijo� je na�rte prekri�ala
ali vsaj odlo�ila, �eprav se imeni Pogorevca
in Viranta po velikem
trudu�� celotnega omre�ja javno z Bari�evi�em
nista povezovali.
Virantov nekdanjiďż˝ intimni prijatelj jeďż˝
predsednik ra�unskega
sodi��a Igor �oltes, s katerim imata sicer �e
vedno redne
stike.��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
Igor
�oltes���������������������������������������������������������������
Po
strmoglavljenju Kresalove je skriti adut
omre�ja za levi politi�ni pol.
Sledi prakti�no v vsemu Gregorju Golobi�u, s
katerim sta ob�asno
intimna�� partnerja. Veza se je za nekaj �asa
ohladila zaradi
Golobi�evih stikov z�� istospolnim parom iz
Izole ter �oltesovih z
dr. An�i�em, s katerim skupaj� predavata na
Jambrekovi fakulteti. An�i� je
bil pred upokojitvijo���������
Pogorev�ev namestnik v policiji in tudi eden
od njegovih partnerjev. Nekaj �asa
je bilo napeto zaradi Vinka Gorenaka, ki je
prijateljeval s����������
Pogorevcem in An�i�em, a trikotnik je kasneje
razpadel. �oltes in
Senica�� sta bila nedavno v konfliktu zaradi
poro�ila o NPU, pa je
Senica iz������� pragmati�nih razlogov na
zamero ve�inoma �e
pozabil.�������������������������������������������������������������������������������������������������
Pavle
Gantar in Gregor Golobiďż˝ s svojim
pretvarjanjem delata veliko �kodo�
na�i skupnosti. O njiju bi lahko veliko
napisal, a je
razo�aranje��������� preveliko. Ga
bom jutri premagal. Sli�en ob�utek imam zaradi
pretvarjanjaďż˝ Maria
Galuni�a in Dejana Ladike. Oseba, ki me je
najbolj razo�arala, pa je Franci But
in tudi o njem v posebnem
pismu.����������������������������������������������������������������������������������������������������������
�al
mi je tako za �rtve orisanih pretvarjanj kot
�e posebej za njihove����
soproge. Medtem ko se Ra��an trudi, da bi
svojo naivno iz Srbije
uvo�eno�� partnerko �imve�krat pokazal
javnosti, pa Pogorevc inďż˝
Golobi� ter�������� nekateri drugi
soproge ne ka�ejo v javnosti, saj one deloma
poznajo dvojna �ivljenja svojih
mo� in so se z njimi, tudi za ceno te�kih
bolezni,�������
sprijaznile.��������������������������������������������������������������
Zoran
Jankoviďż˝, ki ga mnogi prikazujejo kot
pokvarjenca in moralno spornoďż˝
osebnost, je proti na�tetim osebam v bistvu
velik po�tenjak. Ne
skriva���� tega, kar je in ljudje ga
sprejemajo kot
tak�nega. Se ne pretvarja. Zaradi tega je v
teh �asih pomembno upanje, da se
levica v Sloveniji pobere in��� med drugim
naredi odlo�en konec
omre�ju Nevidne mo�i, ki zaradi �tevil�ne�
prevlade dejansko pomaga pri
�irjenju vpliva desnice. Ta pa je bistveno���
bolj homofobna kot
levica in s toleriranjem ter omogo�anjem
tak�nega������ stanja istospolno usmerjene
osebnosti z levega pola omogo�ajo �irjenje����
vpliva in
politi�ne mo�i tistih, ki so dejansko krivi,
da morajo ljudje���
svoja nagnjenja
skrivati.����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
Osebno
sem videl Pogorev�ev seznam in poznal sem �e
veliko ljudi, ki jih��
tu ne omenjam, ker si tega ne zaslu�ijo, saj
so �rtve
Pogorev�evih�������� izsiljevanj.
�eprav skrivajo svojo istospolno usmerjenost,
ne sodelujejo v prikritih
po�etjih Pogorev�eve mre�e, razen ko so
prisiljeni. Ve�inoma pa� jih ne
uporablja in sicver zato, ker niso na dovolj
vplivnih
polo�ajih.��� Jaz sem sodeloval in bil dolgo
�asa prepri�an, da
imamo
zaradi������������
diskriminatornega odnosa ve�ine pravico do
tak�ne obrambe. Z leti pa
sem�� videl, kako nekateri samo izkori��ajo
omre�je za lastne koristi,����������
bogatenje, vpliv, pridobivanje partnerjev in
manipulacije. Sku�al
sem����� izstopiti, to je privedlo do
konflikta z
mojim prijateljem, ki sem ga imel res rad in
ni se dobro kon�alo. Vendar ne bi
o tem. �e boste to brali,���� pomeni, da sem
�e nekaj �asa
mrtev. Objavil pisma ne bo verjetno nih�e,���
saj ima mre�a
lovke povsod. V primeru, da se bo to zgodilo,
bo spro�ena���
mo�na akcija zanikanja, pri kateri ne bo
razlike med desnimi in
levimi���� �asopisi. Mogo�e pa bo le prebral
kdo, ki bo povezal
eno z drugim in tudiďż˝ za nazaj razumel
dogodke, ki doslej niso imeli
razumne
razlage.��������������������������������������������������������������������������������������
V
juniju 2011, avgusta
prepis���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
ďż˝
ďż˝