DNEVNIK 10/03/1997
Dnevnik RM
============================================================================
Founders and owners of the newspaper are Mile Jovanoski, Director,
Branko Gerovski, Editor in Chief, and Aleksandar Damovski, Managing Editor.
The articles distributed on the MAK-NEWS mailing list are for personal
use of the subscribers only. Further redistribution is possible only
with a prior consent of the Editors.
Copyright (C) 1997 Dnevnik, All Rights Reserved
Tel/Fax: +(389 91) 127-037 E-mail: dne...@guest.soros.org.mk
============================================================================
Dnevnik, 10 mart 1997
Shtedachite na "TAT" obvinuvaat
Supervizorot Kadriu "igra" za guvernerot Stanoevski
---------------------------------------------------
Gazmend Kadriu, supervizorot od Narodnata banka na Makedonija na
shtedachite na "TAT" vchera, preku bitolskite glasila, im porachal da
ne se grizhat za svoite shtedni vlogovi, bidejkji toj ja zasolnil
celokupnata dokumentacija na shtedilnicata. Pogolem del od shtedachite
se somnevaat deka so vakviot poteg Kadriu, vsushnost, gi prikriva
kluchnite dokazi za finansiskata sostojba na shtedilnicata, za toa koj
vsushnost ja osnoval shtedilnicata i kade i vo chij "Dzheb" se odleani
milionite dolari, vlogovi na makedonskite gragjani. Kadriu sega "igra"
za guvernerot Borko Stanoevski, a vremeto raboti protiv dvajcata,
velat shtedachite.
Finansiski eksperti ednostavno ne mozhat da poveruvaat kako
mozheshe edna shtedilnica, za koja Stanoevski pred Nova godina veleshe
deka e edna od podobrite finansiski institucii vo zemjava, da se najde
vo situacija da "pukne kako meur od sapunica", a guvernerot da "glumi"
deka toa ne mozhel da go predvidi. Shto e ushte postrashno, guvernerot
ne mozhel da predvidi deka kriminalot "tezhok" nad 100 milioni marki
mozhe da go napravi eden dovcherashen shalterski sluzhbenik, velat
ekspertite.
Vo bitolskiot istrazhen zatvor, osven Sonja Nikolovska,
sopstvenichkata na "TAT", se naogja i Sofija Jonchevska, sluzhbenik
vo Zavodot za platen promet vo Bitola, istraga e pokrenata i protiv
Julijana Atanasova, direktorkata na ZPP-Bitola. Kako shto sega stojat
rabotite Atanasova e najdaleku od bitolskiot istrazhen zatvor. Taa so
svoeto semejstvo e na zimuvanje na Kopaonik. Na bitolskata javnost ne
i poznato imeto na ushte edno obvineto lice - sluzhbenik vo "TAT", koe
navodno rabotelo na mestoto likvidator.
Bitolskite shtedachi vchera gi poseti i ministerot Jorgo
Shundovski. Chlenovite na odborot od Shundovski pobarale da im
organizira itna sredba so premierot Crvenkovski i so guvernerot
Stanoevski. Pri ednochasovniot sostanok so shtedachite supervizorot na
NBM Gazmend Kadriu rekol deka i natamu vazhi zabranata shtedilnicata
da ne vrshi nikakvi isplati na sredstva, no deka prilivot na sredstva
od odobrenite krediti normalno kje se ostvaruva. Doznavame deka vchera
svoj odbor formirale i skopskite shtedachi na "TAT". Spored najavite,
nejverojatno tie vekje vo tekot na denot kje se prikluchat kon
bitolskiot odbor.
Niz bitolskiot "Shirok sokak" se pochesto se shirat muabeti deka
aferata "TAT", vo koja spored edni procenki ischeznale 100 milioni
marki, a spored drugi vo prashanje se megju 350 i 500 milioni marki,
svojot rasplet kje go dobie na mnogu povisoko nivo. Za glaven vinovnik
za sostojbata vo koja se najdoa shtedachite na "TAT" i onie od drugite
"piramidi" se spomenuva samiot vrv na NBM na chelo so aktuelniot
guverner Borko Stanoevski.
Spored Zakonot za NBM edna od zadachite na guvernerot e da ja
sledi rabotata na bankite i shtedilnicite, da gi evidentira problemite
i prestapite shto gi pravat tie i vrz osnova na toa da nosi odluki i
da izrekuva sankcii. Zakonot isto taka veli deka guvernerot e toj koj
dava dozvola dali nekoj mozhe da bide direktor na edna finansiska
institucija. Kako mozhela Nikolovska da dobie "licenca" koga taa
ednash e osuduvana?
Spored skopskite shtedachi doagjanjeto na Gazmend Kadriu vo Bitola
nalikuva na onaa narodnata - "kadija te tuzhi, kadija te sudi". "Tie
lugje ne se tamu za da ja otkrijat vistinskata finansiska sostojba vo
"TAT", tuku da gi skrijat i unishtat dokazite za toa kolku pari se
odneseni od shtedilnicata." Shtedachite velat deka ja nasetile
"igrata" i pobarale i tie da ja kontroliraat rabotata na ekspertite od
NBM. Kadriu, se veli vo pismoto, kategorichno go odbil toj predlog.
Spored edna od teoriite shto intenzivno se raskazhuva vo Bitola,
stanuva zbor za klasichna "piramida" organizirana od NBM, a Sonja
Nikolovska e samo eden obichen izvrshitel.
Kade se nashite pari i koj kje ni gi vrati? Vlasta ne dovede do
situacija vo koja, ako pobarame taa da si zamine, duri togash kje nema
od kogo da gi barame parite za koi cel zhivot rabotevme. Se ova se
sveduva na izrekata od vashiot vesnik: "shah-mat-tat". Sepak,
drzhavata ima i zakonska obvrska vo vakvi sluchai da reagira, veli
Stojan Nikolovski shtedach vo "TAT".
Neoficijalno, premierot Crvenkovski go pobaral spisokot na site
shtedachi, osobeno onie od vlasta. Spored najavite, losho kje pominat
onie ministri ili chinovnici od ponizok rang, za koi kje se dokazhe
deka na bilo kakov nachin uchestvuvale vo gradenjeto na rejtingot na
Sonja Nikolovska.
Javna tajna e deka rabotata na guvernerot Stanoesvski i na
negoviot zamenik Tome Nenovski, kako i na drugi visoki lichnosti vo
NBM e pod kontrola. Se pochesto se zboruva i za ostavki.
Najchesto se spomenuva tokmu ostavkata na Stanoevski.
Popovski vo "Fljaka"
Znameto na albanskata nacionalnost treba da se razlikuva od
albanskoto drzhavno zname
-------------------------
Zakonot od 1973 godina, so koj se regulira upotrebata na
znaminjata na nacionalnostite i takvata upotreba na znaminjata vo
kontinuitet predizvikuvashe odredena napnatost i uslovuva
prereguliranje na ova prashanje, izjavi za "Fljaka e velazerimit"
ministerot za pravda Vlado Popovski.
Na Vladata naskoro kje i bide predlozhen tekst na zakonot za
upotreba na znaminjata, a donesuvanjeto na Zakonot, spored Popovski bi
mozhelo da se ochekuva nekade vo juni mesec.
Upotrebata na znameto na Albancite vo Makedonija, koe e identichno
so znameto na Republika Albanija, spored Popovski, kaj Makedoncite i
kaj ostanatite nealbanci ja predizvikuva dilemata dali e toa zname na
albanskata nacionalnost vo Makedonija ili, pak, kaj nas se vee znameto
na Republika Albanija kako drzhavno zname.
Jasno e deka stav na Albancite vo Makedonija e deka toa e zname
na site Albanci, kade i da se tie. No, treba da e jasno i deka
makedonskite Albanci ne se drzhavjani na Republika Albanija, tuku na
Republika Makedonija. Makedonija so nejzinite zakoni ne mozhe da im
kazhe na Albancite koe e nivnoto zname, megjutoa idniot zakon kje
pojde od idejata deka znameto shto go upotrebuva edna nacionalnost
kako svoe, treba da bide zname na nacionalnosta. Kako takvo toa kje
ima dopolnitelna oznaka, koja nema da mu nashteti na identitetot i na
simbolikata na nacionalnosta, odnosno kje razjasni deka ne e zname na
Albanija, tvrdi Popovski, izrazuvajkji uveruvanje deka vakviot priod e
pozitiven, bidejkji mozhe da gi smiri odnosite vo zemjata.
Kako mozhni reshenija za problemot, ministerot Popovski sugerira
idnoto zname na Albancite vo Makedonija da se razlikuva od albanskoto
drzhavno zname barem spored dimenziite, ili, pak, da ima nekakva crta
vo nekoj agol, nekoj mal znak, so shto toa zname vekje ne bi bilo
identichno so znameto na Republika Albanija.
Grcija-Makedonija
Teodorakis za podobruvanje na odnosite
--------------------------------------
So angazhiranjeto na poznatiot grchki kompozitor Mikis Teodorakis,
zaradi podobruvanje na makedonsko-grchkite odnosi, vo prvata polovina
na april, vo Skopje, treba da bide prikazhana teatarskata pretstava
"Grkot Zorba".
Pretstavata "Grkot Zorba" kje bide vo koreografija na poznatiot
Lorka Masine, a vo izvedbata kje uchestvuvaat poznati akteri od
grchkiot drzhaven teatar i pretstavnici od makedonskiot simfoniski
orkestar.
Po toj povod, a vo ramkite na kontaktite na nevladinite
organizacii treba da se organizira golema sredba na nad 150
pretstavnici od dvete zemji. Vo grchkata misija dosega se prijaveni 80
pretstavnici, megjutoa ovoj broj e vo postojan porast. Na sredbata vo
Skopje se najavuva i prisustvoto na poraneshniot minister za
nadvoreshni raboti na Grcija, Mihalis Papakonstatinu, kako i poznatiot
profesor Leonadis Kirkos i 14 pratenici od povekje partii vo
parlamentot, povekjeto od vladeachkata partija PASOK. Pokraj niv,
treba da uchestvuvaat povekje gradonachalnici, biznismeni,
univerzitetski profesori i drugi.
Siromashtvo
Bezmalku sekoj desetti zhitel na socijala
-----------------------------------------
Vkupno 57.625 domakjinstva vo zemjava primile socijalna pomosh
za dekemvri minatata godina, ili rechisi sekoj desetti zhitel na
Makedonija e pod takanarechenata linija na siromashtvo. Socijalnata
pomosh iznesuva od 1.482 do 2.537 deneri za vozrasen chlen, shto samo
po sebe e pod sekoj standard. Domakjinstvo koe broi 5 chlenovi, a gi
ispolnuva kriteriumite, mozhe da primi 4.530 denari socijalna pomosh
ako zhivee vo grad, ili 3.705 denari ako zhivee na selo.
Vladata na Makedonija na poslednata sednica ja razgleda i ja
usvoi Informacijata za aktivnostite za definiranje na metodologijata
za presmetuvanje na linijata na siromashtija i zakluchi: Zavodot za
statistika, po analiza za 1996 godina da utvrdi edinstven metod za
presmetuvanje na linijata na siromashtija vo zemjata. Vladata go
zadolzhi Ministerstvoto za trud i socijalna politika da ja ima predvid
linijata na siromashtijata pri utvrduvanje na nivoto na socijalna
pomosh, soglasno Programata za zashtita na socijalno zagrozenoto
naselenie vo Makedonija.
Visinata na socijalnata pomosh zavisi od strukturata na
domakjinstvoto i dali vo nego ima samo vozrasni ili i deca. Osnovica
za utvrduvanje na socijalnata pomosh e 50 otsto od linijata na
siromashtija za sekoe podrachje, utvrdena so Programata za zashtita na
socijalno zagrozenoto naselenie vo 1996 godina i mesechno iznesuva
1.812 denari za prviot vozrasen chlen dokolku domakjinstvoto e vo grad
i 1.482 denari za chlen vo selsko domakjinstvo.
Za dvochleno domakjinstvo sleduva socijalna pomosh od 2.537
denari. Dokolku vo semejstvoto ima prihod od 1000 denari , na primer,
togash se isplatuva razlikata do 2.537 denari.
Za merenje na siromashtija vo Republika Makedonija najmnogu
odgovara konceptot na relativnata siromashtija, spored sogleduvanjata
na Zavodot za statistika i za 1996 godina linijata kje bide presmetana
spored ovoj metod. Spored ovoj metod, licata koi imaat relativno
visoka verojatnost da bidat siromashni se: onie koi zhiveat vo
vozrasni domakjinstva, lica koi zhiveat vo domakjinstva vo koi glavata
na semejstvoto e samovraboten ili zemjodelec ili primatel na beneficii
ili penzioner bez zemja, lica koi zhiveat vo ruralni domakjinstva i
domakjinstva bez chlen koj raboti ili so eden chlen koj raboti.
Apsolutnata linija povekje se primenuva vo nerazvienite zemji. Vo
periodot od april do juni godinava, so ekspertite od Svetskata banka,
kje utvrdime konechna metodologija za presmetuvanje na linijata na
siromashtija, veli Blagica Novkovska, nachelnik na oddelenieto za
plati, vrabotuvanje i zhivoten standard vo Zavodot za statistika.
Ispituvanjata pokazhuvaat deka najzagrozeni se onie semejstva
kade shto chlenovite se penzioneri bez nitu eden vraboten. Se pokazha,
megjutoa, deka edno prosechno domakjinstvo vo Skopje e posiromashno od
edno zemjodelsko. Sega rabotime na istrazhuvanjeto vrsheno lani i vrz
baza na tie rezultati se vrshi presmetka za 1996 godina. Svetskata
banka ni sugerirashe godinava ispituvanjeto da go vrshime na pogolem
broj primeroci (domakjinstva), veli nachalnichkata Novkovska.
Za prv pat vo Makedonija se koristi nov nachin za utvrduvanje na
socijalnata pomosh preku linija na siromashtijata. Novinata e vo
pogled na izborot na metodi za presmetuvanje na linijata, velat vo
Ministerstvoto za trud i socijalna politika.
Alternativnite indeksi na relativnata siromashtija bea presmetani
vrz osnova na potroshuvachkata po glava na zhitel i dobieni se mnogu
razlichni profili na siromashtijata vo zemjava. Spored site upotrebeni
metodi vo rizichnite profili na siromashtijata spagjaat: domakjinstva
so povekje chlenovi, bez vraboteni, samohranite i starechkite
domakjinstva.
Protesti
Ostavka na Todorova i ukinuvanje na Zakonot uslov za prekin na shtrajkot
------------------------------------------------------------------------
Shtrajkot so glad kje go prekineme dokolku ni bidat ispolneti
barem dve od nashite baranja - ostavka na ministerkata za obrazovanie
Sofija Todorova i ukinuvanje na Zakonot za upotreba na jazicite na
nacionalnostite za Pedagoshkiot fakultet, veli Filip Petrovski, eden
od studentite koi vekje shest dena shtrajkuvaat so glad vo parkot
"Zhena borec" nasproti Sobranieto na Makedonija.
Svesni sme deka donesuvanjeto na Zakonot za visokoto obrazovanie e
procedura koja kje potrae podolgo. Baranjeto za ukinuvanje na kvotata
od 10 otsto za nacionalnostite pri upis na fakultetite e isto taka
prashanje koe bara povekje vreme. Pretsedatelot na Sojuzot na
studentite Dime Velkovski bi trebalo dosega da sfati deka ne e
pozhelen vo studentskata organizacija bidejkji ne se zalaga za
interesite na studentite. No, mora da ni bidat ispolneti drugite dve
baranja koi se uslov za nasheto povlekuvanje, velat studentite koi
shtrajkuvaat so glad.
Ministerkata Todorova na pokanata da ne poseti i da razgovara so
nas odgovori deka vo parkot nema uslovi za toa. Ako treba, nie kje i
obezbedime fotelja ednakva na onaa shto ja ima vo nejzinata
kancelarija. Minatata nedela ne posetija mnogu delegacii i gragjani,
no nikoj ne se pozhali deka parkot e nesoodvetno mesto za razgovor,
veli Petrovski.
Studentite zaradi objektivnost vo informiranjeto vchera go
promoviraa i sopstveniot vesnik "David i Golijat" koj kje izleguva
sekoj den na chetiri stranici so tirazh od 1.000 primeroci.
Za deneska, kako shto velat studentite e najaveno deka kje gi
poseti pretsedatelot na Demokratskata partija na Makedonija Tomislav
Stojanovski - Bombaj, a utre i pretsedatelot na VMRO - DPMNE LJubcho
Georgievski.
Vo poseta na studentite vchera bea i liderite na Demokratskata
mladina Andrej Zhernovski i na Unijata na mladi sili na VMRO - DPMNE
Zoran Petrevski i pretsedatelkata na Liberalnata unija na mladi
Angelka Peeva.
Eden od shtrajkuvachite so glad, Antonio Miloshevski, po
narushuvanjeto na zdravstvenata sostojba e na domashna nega.
Zdravstvenata sostojba na ostantite shtrajkuvachi e dobra. Ekipi na
Brza pomosh gi posetuvaat shtrajkuvachite na sekoi dva chasa.
Protestite prodolzhuvaat i deneska napladne pred Sobranieto
Kvotite se politika na pozitivna diskriminacija
-----------------------------------------------
Interes na ovaa zemja e nacionalnostite da bidat integrirani vo
edinstveniot obrazoven sistem shto mozhe da obezbedi stabilen i
uspeshen razvoj na zemjata, odgovara ministerkata za obrazovanie
Sofija Todorova na baranjeto na studentite da se ukine kvotata od 10
otsto za nacionalnostite pri upis na fakultetite.
Srednoshkolcite koi masovno se vkluchija vo studentskite protesti
protiv Zakonot za Pedagoshki fakultet baraat ukinuvanje na kvotata od
10 otsto za nacionalnostite pri upis na fakultetite. Tie smetaat deka
se obespraveni i deka se kandidati od vtor red pri upisot na
fakultetite i nemaat ednakvi shansi so kandidatite pripadnici na
nacionalnostite.
Ministerkata za obrazovanie Sofija Todorova veli deka stanuva zbor za
politika na pozitivna diskriminacija koja ovozmozhuva zgolemuvanje na
uchestvoto na nacionalnostite vo visokoto obrazovanie.
Vo domenot na politikata kon malcinstvata vo teorijata i vo praksata
postojat dva ekstrema. Edniot e mozhnosta, nekade i nastojuvanjeto za
nivna celosna asimilacija. Vtoriot e nivnata getoizacija so mozhnost
za teritorijalna dezintegracija na zemjata. Nie ja odbravme politikata
koja edinstveno mozhe da obezbedi stabilen i uspeshen razvoj na
nashata zemja. A toa e obezbeduvanje na soodvetna zakonska regulativa
koja vo praktikata ovozmozhuva izrazuvanje, razvoj i neguvanje na
nacionalniot, kulturniot, verskiot i jazichniot identitet na
nacionalnostite koi zhiveat vo zemjata, so shto kje se integriraat vo
site sferi od nasheto zhiveenje. Vodejkji se od ovie stozherni
principi na nashata politika kon nacionalnostite, interes na ova
zemja e uchenicite i studentite da bidat integrirani vo edinstveniot
obrazoven sitem. Duri i vo meshanite sredini nie nastojuvame vo
osnovnite i vo srednite uchilishta da ne se formiraat nacionalno
homogeni uchilishta, tuku da ima parelki od razlichna nacionalnost.
Otamu e i interesot shto povekje studenti da bidat vklucheni vo
visokoobrazovnite institucii, veli Todorova.
Taa smeta deka rezultatite od vakvata politika pri upis na fakultetite
se moshne pozitivni. Brojot na srednoshkolcite Albanci koi se
zapishuvaat na fakultetite se zgolemuva. Vo uchebnata '92/93 godina
toj iznesuval 3,4 otsto, a godinava ovoj procent e zgolemen na 7,7
otsto.
Srednoshkolcite smetaat deka vakvata politika onevozmozhuva ednakov
tretman i ednakvi shansi pri upis na fakutetite.
Kako mozhe diskriminacijata da bide pozitivna koga nacionalnostite
imaat pravo samo so 60 bodovi da se zapishat na fakultet, a chesto
uspevaat da se zapishat i so pomal broj na bodovi. Zgora na toa
zboruvame deka pred Ustavot site sme ednakvi, veli Vladimir Gjorchev,
sekretar na Unijata na srednoshkolcite na Makedonija.
Ova prashanje beshe postaveno i pred Ustavniot sud. Toj ne povede
postapka. Drzhavata i univerzitetot go utvrduvaat brojot na studentite
koi mozhat da bidat zapishani na fakultetite. Vo toj utvrden broj
ramnopravno konkuriraat site studenti koi kje izrazat zhelba da go
prodolzhat svoeto shkoluvanje. Nadvor od taa utvrdena kvota, drzhavata
go izrazuva svojot interes za dopolnitelen broj na studenti od
nacionalnostite koi kje gi imaat osvoeno onie minimum 60 boda shto se
eliminatorni za upis. No, i tuka se vrshi selekcija, veli Todorova.
"Ovaa uchebna godina se prijavile 851, a se zapishale 490 studenti
Albanci.
Incident vo Tetovo
------------------
ShKENDIJA 1 (0)
BREGALNICA 2 (0)
Strelci: 0-1 Stojanov vo 53.; 0-2 Ivanov 58.; 1-2 Jonuzi vo 60
min. Zholti kartoni: Berisha, Topchiu, Munishi, Hodai i Jonuzi kaj
Shkendija, Stojanov, Jovashev, Ivanov, Milanov kaj Bregalnica, site
za gruba igra. Sudii: Dushko Stojanovski (glaven), Delcho Jakimovski i
Aco Mirovski, site od Skopje. Delegat: Cvetko Kostovski.
Shkendija: Dosti, Berisha, Topchiu, Ushtelenca (od 65. Ibraimi),
I. Osmani, Nesimi, Munishi, Hodai, Jonuzi, Veliu (od 78. Isljami), Kj.
Osmani. Trener: Ajet Shosholji.
Bregalnica: Penev, Nikolov (od 75. Sandev), Stojanov, Dimitrov,
Kostov, Angelov, Jovanchev, Dosev (od 73. Novakov), Ivanov, Davitkov
(od 88. V. Nikolov), Milanov. Trener: Stojan Arsov.
Shtipska Bregalnica zasluzheno pobedi vo Tetovo. Vo tekot na
natprevarot domashnite imaa prividna inicijativa, a gostite preku
kontranapadi go zagrozuvaa golot na Shkendija. Od dva kontranapadi,
Bregalnica, preku Stojanov i Ivanov, povede so 2-0, a domashnite
namalija preku Jonuzi.
Damka na ubavata igra frli incidentot po natprevarot. Del od
publikata vleze vo terenot i go napadna sudijata Dushko Stojanovski.
Policijata bavno intervenirashe, a sudijata dobi povekje udari od
tolpata lugje vo koja imashe i domashni fudbaleri. Na terenot bea
frlani tvrdi predmeti, pa fudbalerite na Bregalnica moraa da se
spasuvaat, begajkji vo soblekuvalnite, kade, zaedno so oficijalnite
lica ostanaa zatvoreni podolgo vreme. Od razulavenata tolpa gi
chuvashe kordon od policija.
SILEKS 2 (2)
POBEDA 0 (0)
Strelci: 1-0 Borov vo 18. (od penal), 2-0 Gjokikj vo 33 min.
Zholti kartoni: Nacev, Borov i Veselinovski, Gjuzelov(Sileks)
Cvetanovski, Bocheski (Pobeda). Stadion na Sileks vo Kratovo. Gledachi
okolu 1000. Sudii: Nikola Bogoevski (glaven), Zlatko Nedelkovski i
Gjorgji Atanasovski, site od Skopje. Delegat: Gjorgji Pecov od
Strumica.
Sileks: Trajchev, Nikolov, Nacev, Gjuzelov, Veselinovski,
Miloshevikj, Goshev, Karanfilovski, Gjokikj (od 80. LJushev), Borov
(od 77. Konjanovski), Ivanov (od 58. Kolev). Trener: Zoran Smilevski.
Pobeda: Stojanovikj, M. Krstev, Krsteski, Lazareski, Cvetkoski,
Nacev, Bocheski, S. Krstev, Shabani, Gjeorgieski (od 80. Trajkoski),
Zhilson (od 82. Adamcheski). Trener: Dragan Kanatlarovski.
Sileks se "rehabilitira" za neochekuvaniot poraz od Balkan vo
Skopje, so triumfot vo derbito protiv Pobeda od 2-0. Najzasluzhen za
dvata postignati golovi na ovoj natprevar beshe sileksovata desetka,
Ilcho Borov. Prvo beshe precizen od belata tochka vo 18. minuta.
Vtoriot pogodok, isto taka, beshe po negova zasluga, bidejkji po
izvedeniot sloboden udar od okolu 18 metri, gostinskiot golman
Stojanovikj silno upatenata topka ja odbi vo sopstveniot
shesnaesetnik, a tuka beshe osameniot Gjokikj, komu ne mu beshe teshko
da zgolemi na 2-0, shto beshe i konechen rezultat. (S. G.)
TIKVESh 0 (0)
VARDAR 2 (1)
Strelci: 0-1 Sheinovski vo 9.; 0-2 Todorovski vo 55 min. Zholti
kartoni: Temelkov i D. Dimov (Tikvesh), Sadiki (Vardar) site poradi
gruba igra. Gradski stadion vo Kavadarci. Gledachi 2.500. Sudii:
Stojan Stojanov od Valandovo (glaven), Gjorgji Saplamaev od Gevgelija
i Blagoj Kochev od Valandovo. Delegat: Mirko Jovchevski od Tetovo.
Tikvesh: Stojkov, Nikolov, Temelkov (Sa. Tasev), P. Mitrev, D.
Dimov, Jakimov (S. Dimov) HaDzhivasilev, Dimitrovski, Jovanov, Iliev,
Georgiev (Sl. Tasev). Trener; Shener Bajramovikj.
Vardar: Miloshevski, Trajchov, Todorovski, Markovski, Stankovski,
Sadiki, Lobas, Jovanovski, Georgievski (Nedelkovski), Shainovski, S.
KaraDzhov. Trener: Dragan Hristovski.
Vardar zasluzheno pobedi vo slaba igra. Kaj fudbalerite na Tikvesh
povtorno se projavi starata bolka - neefikasnosta. Fudbalerite na
Vardar od tri, iskoristija dve shansi, a kavadarchani ne iskoristija
nitu edna od pette shansi. Vo 72 min., pri eden nezgoden pad, seriozno
se povredi Zorancho Temelkov i itno beshe prenesen vo Medicinskiot
centar vo Kavadarci. Spored izjavite na lekarite, prisutni na
sredbata, Temelkov dobil potres na mozok. (M.V.)
MAKEDONIJA 2 (0)
SASA 0 (0)
Strelci: 1-0 Muchibabikj vo 57.; 2-0 Sterjov vo 63 minuta. Zholti
kartoni: Ilioski (gruba igra) i Steriov (nesportsko odnesuvanje) kaj
Makedonija, Mladenovski (prigovor) i Temchev (gruba igra) kaj Sasa.
Stadion vo Gjorche Petrov. Gledachi okolu 300. Sudii: Branko
Manojloski (glaven), MoMe Siljanoski od Tetovo i Bojan Kocevski od
Kratovo. Delegat: Mirche Pavlovski.
Makedonija: Celeski, Ilioski, Andovski, Ivanov, Nikolaevski,
Markoski, Janevski (od 55. Sterjov), Muchibabikj, Naumoski, Stojkoski,
Trajkovski. Trener: Lazar Plachkov.
Sasa: Koledanovski, Mladenovski, Mirov (od 15. Milosavlevski),
Gichev, D. Stojanovski, Anastasov, Janev (od 65. Monev), Temchev,
Trifunov (od 85. Milenkovski), P. Stojanovski, Ignatovski. Trener:
Lazo Jovanovski.
Makedonija pred svoite gledachi ja zabelezha i tretata pobeda po
red, dve vo proletniot del. Za samo shest minuti vo vtoroto poluvreme,
natprevarot beshe reshen. Najprvin Muchibabikj go otkri rezultatot, po
eden solo-probiv po desnata strana na Ilioski, koj mina nekolku
odbranbeni igrachi na Sasa, a topkata ja nafrli do Muchibabikj.
Sterjov vo 63 minuta go reshi natprevarot. Vo shesnaesetnikot beshe
proigran so dolga topka i bez pogolemi problemi go sovlada golmanot na
Sasa. (M.T.)
PELISTER 0 (0)
BALKAN 3 (1)
Strelci: 0-1 Jakimovski vo 25 min.; 0-2 Trpkovski 50.; 0-3
Trpkovski 69.
Zholti kartoni: PopPanev, G. Bozhinovski i Gjorgjioski (Balkan),
site za gruba igra.
Stadion "Pod Tumbe kafe". Gledachi 200.Sudii: Marjan Risteski od
Kichevo (glaven), Sasho Lazarevski i Trajche Dimitrievski, dvajcata od
Kumanovo. Delegat: Mojsie Morarcaliev od Gevgelija.
Pelister: Toshikj, Tanushev, Lazarevski (od 46. Rutevski),
Stavrevski, Milenkovski, Stoiljkovikj, Endekovski, Jakimovski (od 46.
Presilski), Eftimov, Ocokolikj, Chelikj (od 30. Angelevski). Trener:
Milovan Mitikj.
Balkan: Zekir, Poppanev, G. Bozhinovski, V. Bozhinovski, Tomovski,
Spasovski, Lazarevski, Jakimoski, Trpkovski (od 86. Trenevski),
Gjorgjioski (od 88. Neshkovski), DZHipunov (od 60. Stojchevski).
Trener: Slobodan Gorachinov.
Fudbalerite na Balkan vo tekot na celiot natprevar bea podobri od
bitolchani, a dokolku Trpkovski (50 i 83 min.) Stojchevski (70 i 89) i
Georgievski (54) bea poprecizni, razlikata kje beshe i pogolema.
"Pelisterci" - bez igra i shansi za gol, osven Jakimoski vo 40. i
Stavrevski vo 42. minuta. Kaj domashnite vo timot nedostasuvaa
Vasilevski i Anastasovski. (Z. M.)
RUDAR 0 (0)
CEMENTARNICA 3 (0)
Strelci: 0-1 D. Ristevski vo 47. minuta, 0-2 Gjurovski vo 71., 0-3
D. Ristevski vo 78. minuta. Zholti kartoni: Z. Ristevski i Emrulai
(dvajcata od Cementarnica) - grub start. Crven karton: Frangovski
(Cementarnica) - za grub start. Stadion na FK Rudar. Gledachi: 200.
Sudii: Ilija Davchev od Veles (glaven), Stojanche Hristov od Sveti
Nikole i Angel LJutkov od Veles. Delegat Milorad Atanasovski od
Kumanovo.
Rudar: Jakov (od 83. minuta Petkov), Nunev, Lonev, Levkov,
Stojanov, Georgiev, V. Jovanovski (od 75. Panov), Ilievski, Tasev,
Gerasimov, Zlatanovski (od 85. A. Jovanovski). Trener: Vlasto
Milanovski.
Cementarnica: Kargov, Z. Ristevski (od 85. Milosavlevski),
Hristovski, Gjurchevski (od 46. Asparuhov), Frangovski, Tasevski, D.
Ristovski, Ilievski, Gjurovski, Kuzmanovski, Emrulai (od 68.
Dimovski). Trener: Dobri Dimovski.
Zasluzhena pobeda na poiskusnata i podobra ekipa na Cementarnica
od Skopje (S.S.)
SLOGA JUGOMAGNAT 2 (0)
BELASICA 1 (1)
Strelci: 0-1 Andreev vo 32., 1-1 Stankovski vo 70., 2-1 Stankovski
vo 90 min. Zholti kartoni: Stojanovski, Milev (dvajcata za gruba
igra), Nikolov, Georgiev i Atanasov (trojcata za nesportska igra),
site kaj Belasica. Stadion na Chair. Gledachi okolu 500. Sudii: Blazhe
Blazheski (glaven), Bogoja Markoski i Stojan Sukloski, trojcata od
Ohrid. Delegat: Riste Sekulovski od Kichevo.
Sloga Jugomagnat: Nikoloski, Josifov, Cholakovikj, Demjanski (od
61. Tasev), Omeragikj (od 65. Imer), Alomerovikj, Stankovski, Arif,
Miserdovski, Beganovikj, Bekjiri. Trener: NeDzhat Verlashevikj.
Belasica: Iliev, Petkovski, Nikolov, Stojanovski, Daskalovski, R.
Panov, Milev (od 67. K. Panov), Hristovski (od 76. Sekulov), Georgiev,
Trajkovski, Andreev (od 88. Atanasovski). Trener: Blagoja Istatov.
So vtoriot gol na Stankovski vo poslednite momenti od sredbata,
ekipata na Sloga Jugomagnat zabelezha pobeda vo prviot proleten
natprevar pred svojata publika, nad ekipata na Belasica od 2-1.
Chairchani imaa terenska inicijativa vo tekot na celata sredba i
nekolku stoprocentni shansi vo vtoriot del, no, Arif, Bekjiri i Tasev
bea neprecizni. Gostite vo tekot na site 90 min. se branea, i od
edinstvenata shansa go postignaa vodechkiot gol. Povedoa vo 32 min. po
edna kontra na Andreev, iako domashnite prethodno imaa nekolku shansi.
Izramnuvanjeto stigna vo 70 min. preku Stankovski, otkako na
pochetokot na vtoroto poluvreme Arif i Bekjiri ne iskoristija shansi,
od koi poteshko beshe da se promashi. (G.A.)
Rezultati od 15. kolo:
----------------------
Makedonija - Sasa 2-0 (0-0)
Rudar - Cementarnica 55 0-3 (0-0)
Pelister - Balkan 0-3 (0-1)
Sileks - Pobeda 2-0 (2-0)
Tikvesh - Vardar 0-2 (0-1)
Sloga Jugomagnat - Belasica ETA 2-1 (0-1)
Shkendija - Bregalnica 1-2 (0-0)
Tabela:
-------
1. (1) Sileks 15 13 1 1 44-13 40
2. (3) Vardar (-3) 15 10 3 2 22 - 7 30
3. (2) Pobeda 15 9 2 4 28-18 29
4. (5) Makedonija 15 8 0 7 28-17 24
5. (6) Sloga Jugomag. 15 7 3 5 21-17 24
6. (7) Bregalnica 15 7 3 5 16-18 24
7. (4) Sasa 15 6 4 5 22-19 22
8. (8) Pelister 15 5 3 7 19-23 18
9. (12) Balkan 15 4 5 6 20-19 17
10. (9) Shkendija 15 5 2 8 13-20 17
11. (10) Belasica Eta 15 4 4 7 16-24 16
12. (11) Tikvesh 15 4 3 8 15-29 15
13. (13) Cementarnica 15 4 2 9 18-24 14
14. (14) Rudar 15 1 1 13 9-44 4
Idno, 16. kolo, 16.03.1997, 14 ch.
----------------------------------
Sasa - Shkendija (0-2)
Bregalnica - Sloga Jugomagnat (2-1)
Belasica ETA - Tikvesh (0-0)
Vardar - Sileks (0-1)
Pobeda - Pelister (1-0)
Balkan - Rudar (0-0)
Cementarnica 55 - Makedonija (1-3)
(vo zagradata se rezultatite od esenskiot del od prvenstvoto)
Lista na strelci:
-----------------
Micevski (Sileks) 16
Petkov (Belasica) 9
Muchibabikj (Makedonija) 9
Ristevski (Cementarnica) 8
Naumoski (Makedonija) 7
Shabani (Pobeda) 7
Jonuzi (Shkendija) 7
Ignjatovski (Sasa) 6
Ivanov (Sileks) 5
Georgievski (Vardar) 5
Bozhinov (Bregalnica) 5
Trpkovski (Balkan) 5
Stankovski (Sloga Jugomagnat) 5
(kraj)