Slovenia -- sub alpine cesspool of lies and deception by Mićo Mrkaić in Rado Pezdir
Vla...@volcanomail.com
Brez strahu, da bi se pretirano zmotili, lahko trdimo, da danes v
Sloveniji ni prav veliko tematik, pri katerih bi se levičarji in
desničarji brezpogojno strinjali. Če zanemarimo od vseh preganjano
doktrino klasičnega liberalizma, potem je prav odklonilni odnos do
vsega, kar prihaja iz ZDA, tisto, kar lahko v vsakem trenutku
slovensko levico in desnico pripravi dobesedno do erotičnega zlitja.
Denimo če povprečni slovenski levičar opozarja na neznosno revščino,
ki jo trpi nebelo prebivalstvo v ZDA, sesut zdravstveni sistem in beli
rasizem v ZDA, potem pristavi povprečni desničar še dejstvo o ZDA kot
državi nekulturnih barbarov, kavbojev in grobega, nebrzdanega
kapitalizma, ki uničuje moralne spone družbe. Oboji skupaj pa tako
radi dokazujejo, da so ZDA tik pred zlomom in da ni daleč dan, ko jih
bodo Američani vprašali za nasvet, kako preživeti. Temu primerni so
ekonomsko-politični odnosi Slovenije z ZDA. Samo spomnimo se, kakšne
težave so pri nas imeli ameriški investitorji, ker so se Slovenci v
njih zaganjali v stilu - tukaj niso ZDA, tukaj se dela po naše. In
kakšne težave so imeli ameriški politiki, ko so skušali doumeti, kaj
jim hoče Slovenija s svojo zunanjo politiko sploh povedati (vzemimo
primer Ropovega smešnega izmikanja vprašanju, ali smo del protiiraške
koalicije ali ne, napade na bivšega ameriškega veleposlanika in
Janševo poceni blefiranje, da v Sloveniji reformiramo).
Lažnivi preroki
Toda navkljub ekstatičnemu zadovoljstvu ob dokazovanju, kako so ZDA
kot sodobni Rim pred samim zlomom, pa na žalost premnogih družbenih
prerokov, vključno s tistimi, ki že od leta 1945 pričakujejo
apokalipso, ZDA še kar niso propadle. Še huje, v nasprotju z njihovimi
prerokbami je edino, kar je zaenkrat propadlo, slovenski
institucionalni sistem. Toda veste kaj? Ne glede na to, ali so
avtorjema tega članka ZDA blizu ali ne, je vsakemu funkcionalno
pismenemu državljanu jasno, da gre pri vsem tem zgolj za bedasto
ponavljanje najbolj neumnega mita, ki se neverjetno vztrajno svaljka
po Sloveniji. Tako obstaja, sama na sebi, trditev o nesluteni revščini
v ZDA, toda če bi se samo potrudili in pogledali nekaj podatkov, bi
spoznali, da tega sploh ni. Po podatkih CIA factbooka, ki jih
povzemamo v spodnji tabeli, je bilo v ZDA leta 2004 pod mejo revščine
relativno gledano manj prebivalstva kot v istem letu v Sloveniji.
Enako je z zdravstvenim sistemom. Čeprav vsi neprestano ponavljajo,
kako je zdravstvo v ZDA v razsulu, so dejstva drugačna. Po podatkih
WHO (zadnja meritev izvedena leta 2000) je bil, glede na kakovost
zdravstvenih storitev, zdravstveni sistem ZDA na svetovni lestvici
uvrščen eno mesto pred slovenskim. Presenetljivo, kaj? Kdo bi si
mislil, da je pri nas, v tem podalpskem raju, lahko več revnih,
zdravstvo pa slabše kot v materialističnih ZDA.
Slovenija, država white trasha
Toda to sploh še ni vse. Kako neumen je mit o propadanju ZDA, kaže
vrsta različnih tako družbenih kot ekonomskih kazalcev. Pustimo ob
strani, da so predvsem po zaslugi petdesetletnega komunističnega
eksperimenta ZDA, merjeno po kriteriju BDP na prebivalca, danes
skorajda enkrat bolj razvite od Slovenije, dejstva so, predvsem za
naše socialne partnerje in analitike družbene realnosti, še bolj
neprijetna. Ko je bila po podatkih Eurostata v Sloveniji leta 2006
brezposelnost za skoraj tretjino višja kot v ZDA, je bila leto dni
prej slovenska produktivnost na uro opravljenega dela opazno nižja.
Povedano drugače, v ZDA je veliko več možnosti, da v istem času več
zaslužite, in veliko manjša možnost, da ostanete brezposelni. Najbolj
zanimivo pri tem pa je, da ameriškega razvoja in blaginje navkljub
svetemu slovenskemu prepričanju ne omogočajo sindikati, različne
zbornice, državne agencije, centri, združenja delodajalcev, profesorji
podjetništva, reformisti teoretiki in razsvetljeni posamezniki iz
ministrstev, ampak kar potrošniki in podjetniki sami. Verjetno zato za
vse, razen za Slovence, niti ni tako presenetljivo, da so glede na
indeks ekonomske svobode ZDA z ogromnim naskokom bolj ekonomsko
svobodne kot Slovenija. Zanimivo, medtem ko smo v Sloveniji
dokazovali, ali imamo monopol na trgu piva, ali je Mercator s
prevzemom Emone ustvaril kartelni trg in ali državna podjetja, kot so
NLB, Zavarovalnica Triglav, Petrol in Mobitel, omejujejo konkurenco in
pobirajo monopolistično rento, ter se pri tem delali neumne, so ZDA že
od Shermanovega zakona dalje (1890) brez milosti razbijale monopole.
Mi seveda monopolov ne razbijamo, ker raje varujemo nacionalne
interese. Koga brigajo potrošniki in podjetniki. In ker znajo
levičarji vedno tako lepo ponoviti, da gospodarstvo ni vse, jim takoj
vrnimo argument z indeksom človekovega razvoja, ki ga sestavlja
Svetovna banka. Glede na razliko v vrednosti tega indeksa med ZDA in
Slovenijo je popolnoma nesmiselno komentirati, kje je življenje
boljše. Da pri tem niti ne omenjamo naravnost abotnega prepričanja o
silni neumnosti in nerazgledanosti Američanov, saj so Slovenci,
državljani države, ki nima niti ene univerze med petstotimi
najboljšimi univerzami sveta, zadnji, ki so poklicani podcenjevati
državljane države, ki imajo znotraj istega nabora sto svojih univerz.
Hočete še več? Recimo tisto o belem rasizmu v ZDA? Tudi če pustimo ob
robu dejstvo, da dosegajo najvišji dohodkovni razred Američani
azijskega, in ne tisti evropskega porekla in da povprečni Afroameričan
zasluži precej, precej več kot povprečni Slovenec, se samo spomnite
kukluksklanovskih vaških straž iz Ambrusa in mentalitete linča izpred
nekaj mesecev. Poboj Indijancev? Bodite no resni, prav vi boste
sodili, in to kot pripadniki naroda, ki je brez slabe vesti in kesanja
pobil nekaj deset tisoč svojih sodržavljanov ter iztrebil Slovence
židovske, nemške in italijanske narodnosti!
Slovenijo Slovencem, tujci ven!
Ključno vprašanje na tem mestu je torej, zakaj so miti o ZDA v
Sloveniji tako živi? Verjetno lahko najdemo del odgovora v tem, da so
v ZDA vedno odhajali najboljši, tu pa je ostajalo vse več vaških
posebnežev, ki niso imeli ravno blagodejnega vpliva na razvoj
slovenske družbe *. Potem v tem, da se v Sloveniji nikoli ni cenilo
delo, ampak kraja in priložnostne prerazdeljevalne revolucije ter da
tukaj nikoli nismo jemali resno pravne države, ampak zgolj dogovore,
sklenjene na vaških veselicah. Seveda imajo ZDA svoje probleme, toda
fantazije, s katerimi si Slovenci tako radi ustvarjamo lažno
zadovoljstvo in samopomembnost, so naravnost bedaste. Navsezadnje, če
je res, da so v ZDA vsi zabiti, debeli in nerazgledani rasisti, kako
to, da so še vedno precej bolj razviti od Slovencev in imajo boljšo
kakovost življenja? Tukaj mora biti nekaj zelo narobe, kajne?
Mićo Mrkaić in Rado Pezdir sta ekonomista